Po podatkih volilne komisije z več kot 97 odstotkov volišč se je referenduma udeležilo 46,13 odstotka volilnih upravičencev, za njegovo veljavnost pa bi bila potrebna več kot 50-odstotna udeležba.
Med tistimi, ki so se referenduma udeležili, pa jih je velika večina podprla predsednikovo odstavitev. Po delnih uradnih podatkih volilne komisije z več kot 97 odstotkov volišč je kar 87,55 odstotka udeležencev referenduma glasovalo za odstavitev Basescuja, le 11,12 odstotka pa jih je bilo proti.
Romuni sami razveljavili referendum
"Romuni so referendum razveljavili s tem, da niso glasovali," je izjavil Basescu na nacionalni televiziji, ko je oznanil, da je referendum prestal. Kmalu po zaprtju volišč je še ocenil, da so "Romuni zavrnili državni udar 256 poslancev pod vodstvom premiera Victorja Ponteja".
Še pred objavo uradnih rezultatov je Basescu po zaprtju volišč razglasil zmago nad svojimi nasprotniki v levosredinski koaliciji USL, ki si je prizadevala za njegovo odstavitev. Kljub temu je priznal, da je izgubil veliko podpore med državljani, in obljubil, da se bo zavzemal za spravo. "Romunom obljubljam, da bom, ko se bom vrnil na položaj, poskušal ustvariti vzdušje sprave v družbi. Razkoli v družbi se morajo ustaviti, ker Romunija potrebuje vso svojo energijo, da se integrira v civiliziran svet," je dejal Basescu.
Priznal pa je tudi razočaranje nekaterih volivcev in dejal, da razume "jezo" več milijonov Romunov, ki so na referendumu podprli njegovo odstavitev po osmih letih predsedovanja.
Najbolj sporen referendum po letu 1989
Nedeljski referendum je bil najspornejši od padca komunizma leta 1989. Na njem so volivci odločali, ali naj Basescu po odstavitvi znova zasede ta položaj ali ga dokončno izgubi.
Odstavitev Basescuja je namreč parlament na predlog vladajoče levosredinske koalicije USL, ki je predsedniku očitala hude kršitve ustave, izglasoval 6. julija. V skladu z ustavo so imeli nato glede odstavitve na referendumu zadnjo besedo volivci.
Na kocki usoda demokracije
Po ocenah komentatorjev pa sta bila na referendumu bolj kot usoda Basescuja na kocki usoda demokracije v Romuniji in ugled države v Evropi, saj je politična kriza v državi poslabšala kredibilnost Romunije.
Vladajoča koalicija je namreč od prevzema oblasti pred tremi meseci sprejela vrsto spornih ukrepov, katerih cilj je bil doseči odstavitev Basescuja ter omejiti neodvisnost sodstva. Oglasila se je celo EU in dosegla umik nekaterih najbolj spornih ukrepov, kot so bile omejitve pristojnosti ustavnega sodišča in spremembe referendumskega zakona, ki bi bile v škodo predsedniku države.
Basescu je postopek odstavitve označil za politično preganjanje, ki ga izvajajo njegovi nasprotniki, in svoje privržence pozval, naj se referenduma ne udeležijo.
