Kot izpostavlja poročilo, je v EU 47 jedrskih elektrarn s 111 reaktorji takšnih, okoli katerih znotraj 30-kilometrskega kroga živi več kot 100.000 prebivalcev. Posledice v primeru nesreče bi bile katastrofalne, zato so spremembe nujne.
"Po nesrečah na Otoku treh milj in v Černobilu je prišlo do dogovora o nujnih zaščitnih ukrepih. Stresni testi so pokazali, da tudi danes, desetletja pozneje, nekatere članice še niso implementirale teh meril."
"Na podlagi rezultatov stresnih testov bi morale praktično vse jedrske elektrarne opraviti določene varnostne izboljšave," piše v predlogu poročila, ki ga je v svoje roke dobil BBC in se do končne objave lahko še spremeni. Čeprav je bilo napovedano, da bodo poročilo predstavili jutri, pa bo po nekaterih vesteh objava odložena do 18. oktobra.
Še zlasti naj bi bila v poročilu izpostavljena Francija, ki je največja proizvajalka jedrske energije v Evropi, njenih 58 jedrskih reaktorjev pa proizvede 80 odstotkov vse francoske elektrike. Specifične pomanjkljivosti so našli v vseh 58 francoskih jedrskih reaktorjih. Nekateri denimo sploh niso imeli naprav za spremljanje seizmološke aktivnosti, medtem ko pri številnih elektrarnah niso upoštevana merila za varstvo pred poplavami.
V NEK ne pričakujejo nič novega
V Nuklearni elektrarni Krško (NEK) so za Žurnal24 pojasnili, da končnega poročila ne poznajo, vendar pa ne pričakujejo drugačnih ugotovitev, kot so bila navedena v javno objavljenem Poročilu o stresnih testih za Slovenijo. Tam je med glavnimi pomanjkljivostmi krške nuklearke navedena nekoliko slabša pripravljenost na morebitni izpad hladilne vode iz Save, zato nameravajo v Krškem v prihodnjih letih zgraditi dodatni hladilni stolp. Z dodatnim dizelskim agregatom so odpravili tudi vprašanje napajanja z elektriko v izjemnih situacijah.
V NEK še dodajajo, da imajo za primer padca letala izdelan program ukrepov.
