Poslanci so tako glasovali v prid vzpostavitvi posebnega investicijskega solidarnostnega sklada, ki bi med drugim nacionaliziral sredstva iz pokojninske blagajne. Poleg tega bi sklad izdal obveznice na račun prihodnjih dohodkov od prodaje naravnega plina, ki se nahaja ob ciprski obali.
Poslanci so glasovali tudi za nadzor kapitala, s čimer bi preprečili beg denarja iz ciprskih bank, ko se bodo te končno v torek odprle po več kot tednu dni.
Trojka sicer zahteva, da Nikozija v zameno za 10 milijard evrov mednarodne finančne pomoči sama zbere dodatne 5,8 milijarde evrov. Dogovor s posojilodajalci mora Ciper doseči najkasneje do ponedeljka, sicer bo otoška država ostala brez izredne likvidnostne pomoči Evropske centralne banke njenim bankam, kar bi najverjetneje vodilo v dokončen propad ciprskega bančnega sistema.
O dogovoru ni veliko znanega
O podrobnostih tako imenovanega načrta B naj bi pred začetkom seje parlamenta na srečanju pri predsedniku države Nikosu Anastasiadesu razpravljali voditelji ciprskih strank.
Po poročanju grških medijev naj bi alternativni načrt poleg solidarnostnega sklada predvideval tudi, da se bančne vloge nad 100 tisoč evrov obdavči z 15-odstotno davčno stopnjo, kar je 5 odstotkov več, kot je bilo predvideno v osnutku zakonodaje, ki so jo v torek zavrnili. "Potrebni so boleči ukrepe, a rešiti moramo državo,“ je Anastasiades zapisal na Twitterju.
Poleg tega naj bi uvedli ukrepe, ki bi preprečile nenadno odtekanje denarja.
Merklova proti zastavljanju pokojnin
Vprašanje pa je, ali se bi lahko s takšnim načrtom strinjala trojka, ki jo sestavljajo Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) ter Mednarodni denarni sklad (IMF). Nemška kanclerka Angela Merkel na primer po poročanju virov ostro zavrača možnost, da bi Ciper za svojo rešitev zastavil pokojnine državljanov.
Potem ko je ciprski parlament v začetku tedna odločno zavrnil predlog, v skladu s katerim bi obdavčili vse bančne vloge, večje od 20.000 evrov, se je prispevek iz naslova bančnih vlog znova povrnil na dnevni red. Morda je ponoven premislek sprožilo tudi dejstvo, da Rusija, čeprav imajo njeni bogataši na otoku parkirane velike vsote denarja, zaenkrat ni pripravljena priskočiti na pomoč.
Najverjetnejši je scenarij, po katerem druga največja ciprska banka Laiki ne bo več odprla svojih vrat. Po tem scenariju bi banko razdelili v dva dela: na zdravi del, kamor bi prenesli vse zavarovane bančne vloge, torej vloge do 100.000 evrov, za katere velja državno jamstvo. Preostale vloge bi prenesli na tako imenovano slabo banko, v tem primeru pa bi se varčevalci soočili z do 40-odstotnim rezom.
Zažgali evropsko zastavo
Pred ciprskim parlamentom so se sicer zbrale množice ljudi, predvsem zaposlenih v bankah, ki jih skrbi propad njihovih delodajalcev. Okoli 30 mladih, pokritih s kapucami, je pred policijskimi barikadami zažgalo evropsko zastavo.
A parlament kljub prvotni napovedi, da bo ob 19. uri začel razpravo o novem predlogu, dokumenta še ni obravnaval. Za soboto je sicer napovedano potovanje Anastasiadesa in voditeljev nekaterih strank v Bruselj, ki pa naj bi se tja podali komaj po tem, ko bo parlament prižgal zeleno luč za tako imenovani načrt B. Ali bo odločanje dejansko potekalo še danes ali v soboto, zaenkrat ni znano.
EU o Cipru v nedeljo
Grške banke bodo kupile podružnice ciprskih bank
V Grčiji imajo podružnice tri ciprske banke: Bank of Cyprus, Hellenic Bank in Cyprus Popular Bank. V teh podružnicah se po ocenah giblje okoli 14,6 milijarde evrov depozitov, za njihov prevzem pa naj bi bilo potrebno odšteti med eno in tremi milijardami evrov.
Interes za morebiten nakup so pokazale tako največje tri grške banke kot poštna banka v lasti države. Gre za banke National Bank, Alpha Bank, Piraeus Bank in Hellenic Postbank.
Na zasedanju grškega sklada za reševanje bank (HFSF) so odločili, da bo grške podružnice Bank of Cyprus in Cyprus Popular Bank pripojila Piraeus Bank. Gre za tretjo največjo grško banko, ki je bila v preteklosti sama deležna evropske pomoči, zdaj pa bo poskrbela za dokapitalizacijo omenjenih podružnic.
S prevzemi podružnic se bo zagotovilo stabilnost grškega bančnega sistema in hranilnih vlog Grkov v podružnicah ciprskih bank, so po poročanju AFP danes pojasnili na finančnem ministrstvu v Atenah.
Na Cipru pa so povedali, da sta se o tem v telefonskem pogovoru dogovorila grški premier Antonis Samaras in ciprski predsednik Nicos Anastasiades.
Grška vlada si prizadeva postopke zaključiti še danes, tako da bi lahko banke ponovno odprli v torek, takrat že pod novimi lastniki.
Ciper se te dni s predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pogaja o finančni pomoči v višini 10 milijard evrov.
