"Želim si vzpodbuditi Španijo in vso Evropo, naj gradita svojo sedanjost in prihodnost na osnovi avtentične resnice o človeku," je po poročanju Reutersa dejal papež Benedikt XVI pred večtisočglavo množico v Santiagu de Composteli, tretjem največjem romarskem središču katoliškega sveta.
Po njegovih besedah mora svoboda temeljiti na pravici za vse, začenši z najbolj revnimi in najbolj ranljivimi, s čimer je imel jasno v mislih vprašanje splava, izvajanje katerega je levosredinska vlada Joseja Luisa Zapatera zelo liberalizirala, če je le opravljen do 14 tedna nosečnosti. Škofje so imeli namreč v nekdanjem diktatorju Francu glede tega vprašanja popolno podporo, po Francovi smrti pa je bil splav dovoljen le v izjemnih primerih. Cerkev zelo boli tudi možnost porok istospolnih partnerjev v Španiji, ki lahko kot eni redkih na svetu posvojijo celo otroka. To je za Vatikan popolnoma tabu tema.
Naj ne prevladajo materialne dobrine
Benedikt XVI. je sicer med govorom opozoril Evropo, naj se ne ubada zgolj z materialnimi potrebami, temveč tudi "moralnimi in družbenimi, duhovnimi in verskimi potrebami, saj so vse te prvenstvene potrebe naše skupne človečnosti."
Že na letu iz Italije v Španijo se je papež zavzel, da bi nasprotja med vero in modernim, do katerih prihaja v državi gostiteljici, rešili z dialogom. Cerkev je namreč po nastopu levosredinske vlade premierja Jose Luisa Zapatera zelo zaskrbljena nad dogajanjem v državi, ki sicer velja za eno najbolj katoliških v Evropi in tudi po svetu. Konservativnejši španski škofje razmere v državi opisujejo za "militantni sekularizem," ki gre Cerkvi še bolj v nos zaradi velikanskega vpliva, ki ga ima Španija nad nekdanjimi kolonijami v Latinski Ameriki.
V priljubljenem, a danes meglenem svetišču, v katerega verniki romajo že okoli tisoč let, številni tudi danes peš, je svetega očeta pričakalo na tisoče ljudi. Papež je v Santiagu molil ob 800 let staremu kipu zavetnika svetišča, apostola sv. Jakoba, ki naj bi bil tam tudi pokopan. Kip je tradicionalno tudi objel, nato pa daroval sveto mašo.
Sagrada familia bo končno prava cerkev
Jutri, drugi dan 32-urnega obiska, bo 83-letni papež obiskal še Barcelono, kjer bo blagoslovil eno največjih znamenitosti mesta, katedralo Sagrado Familia, ki po 128 letih gradnje vsaj na zunaj še ni dokončana. Vseh prvotno predvidenih 18 stebrov naj bi bazilika dobila do leta 2026, stoletnice smrti arhitekta Antonija Gaudija. Prav tako Jutri naj bi se papež sestal tudi s premierjem Zapaterom, ki se danes še mudi v Afganistanu. Proti papežu so sicer za jutri v Barceloni napovedani tudi protesti gejev in lezbijk.
