Maša je najprej bila predvidena v cerkvi na enem od rumskih gričev, a so jo zaradi pričakovanega velikega obiska prestavili v baziliko svetega Petra, saj je tam "veliko več prostora".
Odhaja v dobro cerkve
Papež je sicer v prvem javnem nastopu po napovedi odhoda dejal, da odhaja v dobro Cerkve. Znan je datum, ko bi se že lahko začel izbor naslednika, avstrijska reformna skupnost pa poziva, naj kardinali izkoristijo trenutek za spremembe.
"Do konca papeževanja Benedikta XVI. bo to tudi njegovo "zadnje veliko maševanje v baziliki ob prisotnosti javnosti in velikega števila kardinalov", je dejal Lombardi.
Ko je vstopil v dvorano, je papež Benedikt XVI. pred enim svojih zadnjih govorov pred odstopom, napovedanim za 28. februar, požel dolgotrajne stoječe ovacije. Na vsakotedensko papeževo avdienco je prišlo več tisoč ljudi, številni niso mogli skrivati solza.
Najprej je v italijanščini ponovil to, kar je kardinalom že v ponedeljek povedal v latinščini, namreč da nima več moči za nadaljevanje. Dejal je, da se zaveda teže svoje odločitve, a zaveda se tudi svojega vse bolj pešajočega fizičnega in psihičnega zdravja. Prepričan je, da bodo Bog in verujoči ohranili Cerkev. Papež bo sicer popoldan daroval še zadnjo mašo za javnost. Zaradi velikega zanimanja ljudi bo maša kar v baziliki Sv. Petra, čeprav je bilo sprva predvideno, da bo na griču Aventin.
Uradni Vatikan je danes sporočil, da se bo konklave, na katerem bodo kardinali izbirali Benediktovega naslednika, pričel ne prej kot 15. marca. Pravila namreč določajo, da se ne sme pričeti prej kot 15 in ne kasneje kot 20 dni od smrti oziroma sestopa prejšnjega papeža. Tako naj bi 1,2 milijarde katoličanov novega vrhovnega poglavarja dobili še pred veliko nočjo.
"Naj stopijo med ljudi"
Oglasil se je avstrijski duhovnik Helmut Schuller, ki se s skupino somišljenikov med duhovniki prizadeva za nekatere spremembe v Cerkvi, kot so možnost do poroke duhovnikov ali ženskih duhovnic. Kot je dejal za Reuters, upa, da bo 117 kardinalov elektorjev vsaj stopilo iz cerkvenih zidov med vernike, da bodo začutili njihova pričakovanja, ne pa da tako usodno odločitev sprejemajo za trdno zapahnjenimi vrati, popolnoma odmaknjeni od realnega sveta.
Schuller trdi, da njegovo skupino Reformističnih avstrijskih katolikov kljub nekajkratnim ostrim svarilom iz Vatikana podpira že deset odstotkov klerikov v Avstriji. Med drugim si prizadevajo za spremembo pravil, da protestanti ne smejo prejeti "katoliškega" obhajila, niti do njega niso upravičeni ločenci.
