V Splitu so predstavili projekt "predorskih mostov", s katerim naj bi uredili cestno povezavo med kopnim in polotokom Pelješcem ter z nekaterimi hrvaškimi otoki. Gre za predore, ki pa jih ne bi gradili pod morskim dnom, ampak v vodi, najmanj 20 metrov pod morsko gladino.
Kot je pojasnil avtor projekta, gradbeni inženir Boženko Jelić, nameravajo pod morsko gladino sestavljati in tesniti dele predora po načelu lego kock, kar omogoča sodobna tehnologija.
Nad predorom bodo plule večje ladje
Dele predora bi gradili v hrvaških ladjedelnicah, dvopasovnica pa bi bila široka devet metrov. Zasidrali bi jo na globini najmanj 20 metrov pod morjem, da bi lahko nad njo plule tudi največje ladje.
Predor trikrat cenejši od mostu
Za povezavo s Pelješcem bi bilo treba zgraditi 2300 metrov takšnega predora, ki bi bil po Jelićevih izračunih več kot trikrat cenejši od gradnje mostu ali predorov pod morskim dnom.
Projekt gradnje mostu na Pelješac, ki ga je hrvaška levosredinska vlada zamrznila zaradi pomanjkanja sredstev, je ocenjen na približno dve milijardi kun (267 milijonov evrov), Jelićev predor pa na približno 600 milijonov kun (80 milijonov evrov).
Enaka povezava možna tudi z drugimi otoki
Po njegovem mnenju bi kopno na tak način lahko povezali tudi z otoki Brač, Šolta in Hvar, možna je tudi povezava med Pelješcem in Korčulo.
Tako bi lahko rešili tudi problem povezave skrajnega juga Hrvaške s preostalim delom države. Ta zdaj poteka pri Neumu čez ozemlje BiH, kar pa je problematično, tudi zaradi uvajanja schengenskega pravnega reda, na kar se pripravlja Hrvaška.
