Več deset tisoč Egipčanov se je znova zbralo na osrednjem kairskem trgu Tahrir, na tako imenovani dan odhoda, ki so ga predsedniku Hosniju Mubaraku postavili kot rok, do katerega bi moral predati svojo oblast. Po mirni jutranji petkovi molitvi so protestniki vzklikali gesla s pozivi Mubaraku, naj odide. Množica sicer ni bila tako velika kot v torek, protesti pa so potekali tudi v drugih večjih egiptovskih mestih, kjer se je na ulice zgrnilo več desettisoč ljudi. Zvečer so se razmere umirile.
Premier: odstop mu ne pritiče
82-letni Mubarak pa še naprej ostaja zabarakadiran v svojih palači in na odhod vsaj na videz ne pristaja. To je zvečer potrdil tudi premier Ahmad Shafik, ki je za televizijo Al Arabiya dejal, da Mubarak ne more oditi kar čez noč, saj mu to po 30 letih na oblasti ne pritiče. Ob tem je dodal, da je Mubarak že prisluhnil potrebam po spremembah. Dodal je še, da imajo protestniki pravico demonstrirati, če to le počnejo mirno, hkrati pa izrazil obžalovanje zaradi provladnih demonstrantov, ki so izzvali krvave spopade.
Obama ni izrekel, kar je mislil
Zvečer pa je hladen tuš ponovno spustil ameriški predsednik Barack Obama. Povedal je, da se je v zadnjih dneh že dvakrat pogovarjal z Mubarakom, pri čemer mu je zelo jasno namignil, da je čas za demokratične spremembe, čeprav Obama same besede odstop ni uporabil. "Glavno vprašanje, ki se ga mora vprašati, je, kakšno zapuščino bo zapustil, da bo Egipt lahko prešel skozi to prehodno obdobje. Upam, da se bo odločil pravilno," je dejal Obama pred novinarji.
Na kairskih ulicah se trenutno še najbolj nelagodno počutijo novinarji tujih televizijskih mrež, saj se je odnos do njih v zadnjem dnevu močno poslabšal. Tako so med drugim dvakrat napadli in tudi tepli enega glavnih CNN-ovih poročevalcev Andersona Cooperja, danes pa so dvakrat za krajši čas pridržali tudi uglednega slovenskega poročevalca Ervina Hladnika Milharčiča, ki v Egiptu poroča za Dnevnik. Kot je dejal za omenjeno časopisno družbo, ga je prvič aretiral kar moški s kuhinjskim nožem.
"Islam je veliko liberalnejši, kot ga vidimo na Zahodu. Če na primer vzamemo vraževerje v ZDA, je to skoraj tolikšno kot v kakšni afganistanski vasi." Tako je strahove pred islamskimi silami v Egiptu v javljanju za katarsko Al Džaziro iz Ljubljane povzel slovenski filozof Slavoj Žižek. "Zahodne sile podpirajo le take spremembe, da bo svet v osnovi ostal isti," je dejal in dodal, da v primerjavi z iransko revolucijo v Egiptu člani Muslimanske bratovščine vztrajno razlagajo, da se zavzemajo za demokracijo in liberalizem. "In to le zato, da bi pomirili Izrael," je povedal. Izrael so s tem, ko so končali teroristične napade, želeli pomiriti tudi Palestinci. "V Palestini že pet let ni nobenega terorizma, pa jih Izrael še hitreje okupira. Zgrešeno sporočilo, ki ga Izrael pošilja, je, da terorizem bolj koristi kot mir."
Zaradi več žrtev v zadnjih dneh je po poročanju tujih agencij v okolici Tahrirja povečana vojaška prisotnost, protestniki pa vpijejo: "Vojska in ljudje smo združeni." BBC-jev dopisnik v Kairu Jim Muir o današnjem razpoloženju na trgu Tahrir pravi, da je v primerjavi z včerajšnjimi spopadi veliko bolj sproščeno. Protestnikom se pridružujejo tudi družine, četudi vzdušje ni tako veselo, kot je bilo na začetku tedna, ljudje pa so še naprej nezaupljivi. Za nekaj minut je med ljudmi zavladalo tudi veliko navdušenje, potem ko so se razširile govorice, da je Mubarak odstopil. Voditelji so le stežka pomirili ljudstvo.
Na Tahrirju je bil danes tudi generalni sekretar Arabske lige Amr Musa, ki velja za možnega Mubarakovega naslednika. Mnogi so mu izrekli dobrodošlico in vzklikali: "Želimo, da si ti naš predsednik!" Pred tem je za francoski radio na vprašanje, ali se bo potegoval za predsedniški položaj, dejal: "Zakaj bi rekel ne?" Povedal je, da s protestniki deli prepričanje, da Egipt potrebuje nov začetek.
Avstrijski Der Standard je poročal, da se je kandidaturi za predsedniški položaj danes odpovedal Mohamed El Baradej, ki je bil v zadnjih dneh eden najbolj vidnih voditeljev opozicije. A je Nobelov nagrajenec za mir kasneje za Al Jazeero povedal, da se kandidaturi ni vnaprej odpovedal, želi pa najprej pomagati pri demokratičnih spremembah, nato pa se bo tudi glede na želje ljudi odločil, ali bo kandidiral.
Ne namerava oditi
Predsednik Mubarak je včeraj za ameriško televizijo ABC dejal, da želi oditi, a da položaja ne bo zapustil, ker bi se sicer država pogreznila v kaos. Politični vakuum, ki bi nastal z njegovim odhodom, bi po njegovem zapolnila prepovedana Muslimanska bratovščina. "Ideja, da bi prišlo do kaosa, je simptomatična za diktaturo," pa je v odzivu na njegove besede dejal opozicijski voditelj in Nobelov nagrajenec Mohamed El Baradej. "Mubarak misli, da bo vsa država razpadla, če bo predal oblast."
Pomemben član Muslimanske bratovščine Isam Al Arian pa je za BBC zanikal, da nameravajo sami postaviti kandidata za predsednika. "Raje bi videl, da bi opozicija s konsenzom nominirala kandidata," je dejal. "Želimo civilno državo, osnovano na islamskih načelih in demokratični ureditvi s parlamentarnim sistemom, svobodo združevanja in tiska ter neodvisnim in pravičnim sodstvom," je dejal.
Da Mubarak vztraja pri prvotnem načrtu ostati na položaju do septembra, sta v pogovoru za ameriški CNN in ABC danes ponovila tudi egiptovski podpredsednik Omar Sulejman in egiptovski zunanji minister Ahmed Abul Geit.
Evropski voditelji so sicer pozvali egiptovske oblasti, naj izpolnijo pričakovanja ljudi in takoj začnejo proces tranzicije. Podporo Mubaraku je izrazil le italijanski premier, ki je prepričan, da bi moral "modri mož" ostati. Prepričan je, da je mogoče v Egiptu izvesti tranzicijo z Mubarakom, ki ga je Zahod vedno imel za "točko reference".
