Donald Trump je s suvereno zmago na ameriških predsedniških volitvah postal drugi človek v zgodovini ZDA, ki bo iz Bele hiše vladal v dveh nevezanih mandatih.
Ankete so Trumpu, kot je bil slučaj že v preteklosti, kazale manj podpore kot jo je dejansko dobil. Njegova demokratska nasprotnica Kamala Harris pa v nasprotju z napovedmi ni uspela mobilizirati enako število volilcev kot Joe Biden pred štirimi leti, ko je slednji gladko ugnal Trumpa.
Pogled na izhodne ankete je pokazal nekaj zanimivih in za analitike nepričakovanih trendov. Predvsem bode v oči pomanjkanje podpore za Harris iz demografskih skupin, ki naj bi ji bile najbolj naklonjene.
Biden je leta 2020 dobil kar 58 odstotkov ženskih glasov, Harris je bila pri nagovarjanju žensk precej manj uspešna. V ključnih desetih "nihajočih" zveznih državah je prejela le 53 odstotkov ženskih glasov, je v svoji izhodni anketi navedel NBC. 45 odstotkov žensk je glasovalo za Trumpa, dva odstotka za neodvisne kandidate.
Portoričani niso pretehtali
Belopolte ženske so večinsko podprle Trumpa s 53 odstotki, za republikanskega kandidata je bilo 60 odstotkov belopoltih moških. Trumpa so večinsko podprli tudi moški latino-ameriškega izvora s 55 odstotki.
Prav glasovi latinsko-ameriške skupnosti so precej premešali karte. Potem, ko so demokrati upali, da bodo pripombe Trumpovih podpornikov na račun Portoričanov v Pensilvaniji ljudstvo obrnili proti republikancem, se to ni zgodilo. Za Harris je namreč skupno glasovalo le okoli 52 odstotkov te demografske skupine.
Trump je obrnil trend med mladimi volilci. 56 odstotkov tistih, ki so se prvič odpravili na volitve, je namreč podprlo republikanskega kandidata.
Stavili na napačnega konja
Razlogi za poraz demokratov, ki so klonili tudi na senatski in kongresni fronti, so za večino analitikov precej jasni. Za Harris je bila glavna mobilizacijska tema splav, ki pa ga je kot zelo pomembno temo opredelilo okoli 14 odstotkov volilcev.
V primežu visoke inflacije je bilo za večino Američanov najbolj pomembno vprašanje gospodarstva. 46 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da je njihovo ekonomsko stanje danes slabše kot pred štirimi leti. 68 odstotkov jih je ocenilo, da je gospodarska slika v državi slabša kot leta 2020, več kot tretjina stanje vidi kot zelo slabo. Kar 75 odstotkov vprašanih je potrdilo, da je inflacija vplivala na njihovo kakovost življenja.
dezurni@styria-media.si