Po Danski, bodo imeli kmalu tudi državljani Nemčije več razlogov za vlaganje denarja v kvadrate svojega prihodnjega doma. Banke so namreč napovedale posojila z negativno obrestno mero.
Nekaj nemških bank načrtuje v bližnji prihodnosti ponuditi stanovanjske kredite z negativno obrestno mero. To pomeni, da bodo kreditojemalci na koncu plačali manjši znesek (računajoč glavnico in obresti), kot je znašala višina kredita ob nakupu nepremičnine.
Evropska centralna banka (ECB) je dvignila »penale« na bančne depozite, oziroma sredstva, ki niso v obtoku. Trenutno je za nekatere banke že postalo predrago, da imajo neizkoriščen denar, oziroma ga svojim klientom raje ponudijo po nulti oziroma celo negativni obrestni meri, kot pa da plačujejo osrednji bančni instituciji.
Zato bi nemške banke rade v obtok spravile več denarja, pa čeprav bodo naredile z njim minus. Kar je ugodno za kreditojemalce. Primer, če bi stranka vzela 200 tisoč evrov kredita za dobo 10 let, bi na koncu banki vrnila tisoč evrov manj, v primeru 20-letnega odplačevanja pa bi bil vrnjen znesek enak začetnemu, torej v navedenem primeru 200 tisoč evrov. Šele pri 30-letni dobi odplačevanja bi banka na kreditu nekaj zaslužila, in še to simboličnega pol odstotka. Pri vsem tem niso upoštevani stroški, ki jih ima kreditojemalec ob sklenitvi kreditne pogodbe in drugi stroški, ki jih ima na mesečni ravni do banke, zato bo slednja še vedno v plusu.
Pred Nemčijo se je za ta korak odločila že Danska, oziroma je bila prva banka Jyske, ki velja za tretjo največjo banko v tej skandinavski državi. Negativna obrestna mera je bila enaka kot naj bi jo imeli Nemci, torej minus 0,5 odstotka za 10 letno odplačevanje kredita, nična za 20-letno in pribitek 0,5 odstotka za 30-letno odplačevanje.
Banke poslujejo v zelo nepredvidljivem času, ko so v strahu, kaj bo z brexitom in trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko. Vse našteto ob ohlajanju nemškega gospodarstva lahko privede do recesije, zato je za banke bolj ugodno, da plasirajo poceni kredite fizičnim osebam, kot, da več denarja namenijo za ležarine, ki jih zahteva Evropska centralna banka.
Prav danes je za Val202 guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle podal mnenje o tem, da se bodo morale banke prilagoditi novemu okolju. Omenil je tudi ležarine. Glede ideje, da bi banke zaradi presežne likvidnosti uvedle ležarine, je Vasle dejal, da trenutno rezultati bank v Sloveniji in širše v območju evra kažejo, da so te vendarle poslovale razmeroma uspešno, kar je treba upoštevati v razpravi glede ohranjanja finančne kondicije bank. Banke pa se bodo po njegovih besedah, tako kot ostali, morale prilagoditi novemu okolju. Vasle sicer ugotavlja, da bi del prihrankov, ki jih imamo Slovenci na bankah, lahko bil preusmerjen na druge oblike varčevanja, predvsem tiste, povezane s pokojninskim varčevanjem, kjer je razkorak do nekaterih drugih držav v evrskem območju precejšen.
Pajadeeee .. 2 leti tako, potem pa dobiš obvestilo, da je treba plačat obresti banki - ne verjamem takim bančnim nategom. Sem jih že preveč preživel.
To ni neverjetno. Neverjetno je to: Vzameš 220.000 € kredita leta 2008, danes po 11 letih mesečnega obroka 1.000 € si še dolžan 220.000 .
Pri vsem tem niso upoštevani stroški, ki jih ima kreditojemalec ob sklenitvi kreditne pogodbe in drugi stroški, ki jih ima na mesečni ravni do banke, zato bo slednja še vedno v plusu. Banka ne bo nikoli v minusu.