Odločitve o premestitvi še 120.000 ljudi iz Grčije, Italije in tudi Madžarske, ki naj bi se zgodila v naslednjih dveh letih, notranji ministri naj ne bi sprejeli soglasno - po neuradnih informacijah naj bi dogovoru nasprotovale Češka, Slovaška, Madžarska in Romunija.
V skladu z predlogom Jean-Clauda Junckerja, ki so ga danes ministri podprli, naj bi Slovenija sprejela 631 oseb. A naj bi se po neuradnih podatkih STA ta številka danes nekoliko zmanjšala za 613 oseb. Daleč največ beguncev naj bi sicer odpadlo na Nemčijo, Francijo in Španijo (okoli 60 odstotkov). Premestitev naj bi izvedli v dveh fazah: Letos naj bi premestili 66.000 oseb iz Italije in Grčije, čez 12 mesecev pa še 54.000 oseb.
Šest tisočakov pomoči za sprejem ene osebe
Begunci pa se po prerazporeditvi ne bodo smeli preseliti v drugo članico. Razdelitveni shema, ki določa kvote, je sicer nastala na podlagi števila prebivalcev, BDP, zaposlenostjo in na podlagi prejšnjih prošenjh za azil. Unija pa bi državam v ta namen zagotovila 780 milijonov pomoči, kar pomeni šest tisočakov za sprejem enega človeka.
Kako natančno naj bi premestitve potekale oziroma kdaj, zaenkrat še vedno ni jasno. V naslednjih dveh letih pa na bi tako - po zdaj sprejetih dogovorih - skupno premestili 160.000 ljudi iz Italije in Grčije. Dogovor o premestitvi 40.000 ljudi so ministri dosegli že na prejšnjem vrhu minuli teden.
