Lačni sodniki, več zavrnjenih prošenj

V Izraelu so izvedli zanimiv poskus. Deset mesecev so preučevali delo osmih sodnikov, ki so obravnavali 1112 prošenj zapornikov za pogojni izpust. Za eno vlogo so povprečno porabili šest minut, ugodili pa so 35 odstotkom prošenj. Pri tem pa je zanimivo, da je bilo njihovo odločanje odvisno od obdobja dneva. Takoj po malici in kosilu so sodniki raje ugodili prošnjam, ugotovitev raziskave v svoji najnovejši knjigi povzema Nobelov nagrajenec za ekonomijo Daniel Kahneman.

Ko so se najedli, so odobrili kar 65 odstotkov vlog. Tik pred naslednjim obrokom je delež odobritve padel skorajda na čisto dno. In kje so raziskovalci našli razlog za takšno ravnanje sodnikov? Sklepajo, da utrujeni oziroma lačni sodniki raje posežejo po preprostejših odločitvah, torej prošnjo za izpust enostavno zavrnejo in zaključijo primer.

Lačen sodnik je drugačen

V raziskavo so vključili osem sodnikov, od tega šest moških in dve ženski. Vsak je imel za sabo povprečno 22 let delovnih izkušenj. Jonathan Levav, ki je skupaj s Shaijem Danzigerjem iz Univerze Ben Gurion vodil raziskavo, pravi, da pred tem še nihče ni dokumentiral tovrstne povezave med odločanjem in lakoto. "Pričakujem, da bo po tem sprejet kakšen ukrep glede tega," dodaja. Kot poroča Discover Magazine, je Danziger odločanje sodnikov pojasnil z naslednjimi besedami: "Ko smo lačni, težimo k najbolj preprosti odločitvi." Več odločitev, kot je sodnik sprejel, bolj je "izžet", verjetnost za sprejem najbolj preproste odločitve pa je toliko večja. Ob tem dodaja, da imajo morda sodniki s psihološkega vidika nekakšno kvoto pozitivnih odločitev. Ko sprejmejo določen delež takšnih odločitev, se počutijo obvezane sprejeti še negativne odločitve. A to se mu v tem primeru ne zdi močno verjetno.