Dvanajstega avgusta 2000 je na podmornici Kursk, med redno vajo, prišlo do dveh eksplozij v sistemu za iztrelitev slepih torpedov. Umrlo je vseh 118 članov posadke, potem ko je bil prvi odziv uradne Moskve, tri dni po nesreči, da se "posadka Kurska sooča z manjšimi tehničnimi težavami". Seizmološki izpisi so ob drugi eksploziji zabeležili potres z močjo 4,2 po Richterjevi lestvici.
Dve eksploziji je preživelo 22 mornarjev, kot je na svoje telo v temi zapisal kapetan Dmitri Kolesnikov, ko so čakali na pomoč. Mrliški ogledniki so ugotovili, da naj bi živeli še šest do osem ur. Reševanje se je začelo šele naslednji dan, ker pristojni niso vedeli, kaj se s podmornico dogaja oziroma ali ni morda vse del vaje. Potem je nekaj dni reševanje preprečevalo slabo vreme. Štiri dni kasneje je takratni predsednik Vadimir Putin sprejel norveško in britansko pomoč, osmi dan pa so potapljači prišli do zdavnaj poplavljenega devetega sektorja Kolesnikovega in sodelavcev, ki so se 108 m pod gladino Barentsovega morja zadušili zaradi prepozne pomoči.
Naslednje leto je norveško podjetje dvignilo skoraj cel trup podmornice, našli in pokopali so 115 trupel.
Prikrivanja po naročilu predsednika
Novico o nesreči so 14. avgusta 2000 prvi objavili norveški mediji, ruske oblasti pa so jo vztrajno zanikale. Medtem ko je bila javnost zaradi laži ogorčena, Putin ni nameraval prekiniti dopusta in je izjavil, da je malo možnosti, da bi mornarji preživeli.
Na srečanju družin ponesrečenih in takratnega premierja Ilije Klejbanova ga je mati mornarja spraševala: "Kako dolgo bodo še morali čakati? Zaprti so na dnu morja v pločevinki, in to za 50 dolarjev na mesec. Imate otroke? Očitno jih nimate!" Videti je bilo zdravniško ekipo, ki ji je v hrbet na silo vbrizgala pomirjevalo. Uradno naj bi ji dali zdravilo za srce, kar je kasneje (pod prisilo?) povedala tudi sama.
Ruske oblasti so se dve leti trudile dokazati, da je nesrečo povzročilo trčenje britanske ali ameriške podmornice s Kurskom.
Nesreča po pomoti
Eksploziji je povzročila reakcija spojine peroksida, uporabljene za izstrelitev, in bakra v cevi za torpede. Ob pregretju lahko pride do požara in strokovnjaki menijo, da so mornarji po pomoti predčasno zagnali enega izmed motorjev torpeda, preden je bil v vodi. Zaradi pregretja je motor eksplodiral in prostor je zajel požar. Mornarji so se kakšni dve minuti borili z ognjem, ko je ta zajel tudi ostala torpeda. Silovita eksplozija je raztrgala sprednji del podmornice.
Putin je umrlim podelil medalje za pogum, kapitana Ginadija Ljačina pa razglasil za junaka Ruske federacije.
