12. avgusta 2000 je med vojaškimi vajami v Barentsovem morju potonila jedrska podmornica Kursk, ponos ruske mornarice. Na krovu sta ob izstrelitvi torpeda odjeknili dve eksploziji, ki sta zahtevali življenja vseh 118 mornarjev na krovu. V krmi je peščici mornarjev sicer uspelo preživeti še nekaj ur po nesreči.
mati enega od pokojnih mornarjev po nesrečiTa bolečina nas bo spremljala vse življenje. Nikoli ne bo izginila
Strateško jedrsko podmornico razreda antej (po Natovi klasifikaciji razred oscar II) so v mestu Severodvinsk v Rusiji začeli graditi 1992, splovili pa dve leti kasneje. Ime je dobila po ruskem mestu Kursk, kjer se je bíla ena največjih bitk 2. svetovne vojne. Njena teža je bila 14.700 ton, dolga je bila 155 metrov, široka pa dobrih 18 metrov. Podmornico so 23. oktobra 2001, 14 mesecev po tragediji, potegnili na površje. V njej so našli 115 trupel in jih pokopali z vsemi državniškimi častmi v Rusiji. Trije mornarji so bili ožgani do neprepoznavnosti.
Po preiskavi je bilo ugotovljeno, da je eksplozijo povzročila reakcija peroksida, ki je bila uporabljena za izstrelitev in bakra, ki je bil v cevi za torpede.
Pomoč, ki so jo pri reševanju ponudili britanski in norveški reševalci, so Rusi sprva zavrnili. Kapitan Dmitrij Kolesnikov je bil med tistimi, ki so preživeli prvo eksplozijo. Našli so ga v predelku 9, na njegovem truplu je bilo sporočilo, ob njem pa 23 mornarjev.
Čeprav je bil takratni ruski predsednik Vladimir Putin o nesreči takoj obveščen, se je šele po petih dneh vrnil z dopusta v mestu Soči ob obali Črnega morja in javno spregovoril o tragediji. Leto kasneje je priznal, da bi se morda moral vrniti prej v Moskvo, vendar se ne bi nič spremenilo.
