Nemirno leto 1968 ni bilo samo v znamenju študentskih in delavskih nemirov, praške pomladi, gibanja hipijev, seksualne svobode in rocka, ampak tudi v znamenju ene od najspornejših v dolgi vrsti papeških enciklik. 25. julija tega leta je tedanji papež Pavel VI. z encikliko Humanae vitae članom katoliške skupnosti prepovedal uporabo "umetnih" kontracepcijskih sredstev. Z okrožnico je prepovedal "sleherno dejanje pred, med ali po spolnem aktu, katerega namen je preprečiti nastanek novega življenja". V utemeljitvi prepovedi je med drugim zapisal, da lahko moški, ki "se navadi na uporabo kontracepcije, izgubi spoštovanje do zakramenta svetega zakona in začne žensko obravnavati zgolj kot sredstvo za zadovoljitev svojih nagonov".
Vatikanski koncil za svobodno izbiro
Manj znano je, da je enciklika, pravzaprav mukoma sprejeta že leta 1965 med drugim
vatikanskim koncilom, dvignila na noge številne duhovnike, škofe in ugledne teologe, udeležence
koncila, ki naj bi preobrazil Rimskokatoliško cerkev (RKC). Kritični glasovi znotraj RKC so papežu
očitali, da gleda na sveti zakon skozi oči bioloških nagonov in da se ne zmeni za čast milijonov
ljudi, ki brez možnosti, da bodo dostojno nahranjeni in vzgojeni, pridejo na svet.
"Sprašujem se, ali ne gre pri tej odločitvi za nekaj, kar je v nasprotju s prevladujočim
življenjskim slogom večine krščanskih parov in ali ne bo to samo še poglobilo prepada med njimi in
svetimi zakramenti. To odločitev so sprejeli ljudje, ki tega področja življenja zaradi svoje
zavezanosti celibatu sploh ne poznajo," je koncilski zbor nagovoril 87-letni
patriarh
Maksimos, odposlanec Grškokatoliške cerkve.
Znani teolog Hans Küng, tudi sam udeleženec cerkvenega zbora, je pozneje razkril, da je večina udeležencev koncila papeški odločitvi nasprotovala, a se ji je uklonila v dobro znane dogme o nezmotljivosti papeža. Kljub temu je denimo belgijski episkopat leta 1968 sporočil javnosti: "Izjavljamo, da je končna odločitev o primernem trenutku za spočetje novega življenja izključno pri starših, ki morajo to odločitev sprejeti v Božjem imenu."
Toda duhovi so se umirili in nazadnje je vendarle obveljala beseda papeža, ki konec koncev velja za edino nezmotljivo instanco znotraj RKC. Da je veljavnost sporne enciklike iz nemirnega leta 1968 nesporna, sta potrdila tudi papeža Janez Pavel II. in Benedikt XVI.
