Spletna stran je dokumente za zdaj dala na vpogled le nekaterim medijem, med njimi ameriškemu dnevniku New York Times, britanskemu časniku The Guardian, nemškemu tedniku Der Spiegel in arabski televizijski mreži Al Džazira.
Po pisanju New York Timesa je iz dokumentov, med katerimi je veliko poročil ameriških vojakov s terena, razvidno, da so največ iraških civilistov ubili Iračani. Med najbolj krvavimi dnevi vojne je bil 31. avgust 2005, ko je bilo v gneči na mostu v Bagdadu v paniki poteptanih več kot 950 ljudi. 14. avgusta 2007 pa je v bližini meje s Sirijo v eksploziji tovornjaka bombe umrlo več kot 500 ljudi.
Največji davek je med civilisti zahtevalo sektaško nasilje. Tako je bilo decembra 2006, ki velja za najhujši mesec vojne v Iraku, ubitih okoli 3800 civilistov in kakih 1300 policistov, upornikov in ameriških vojakov.
Nerazkriti primeri
Dokumenti razkrivajo tudi številne doslej nerazkrite primere, ko so ameriški vojaki iz helikopterjev ubijali civiliste na nadzornih točkah. Tovrstne operacije naj bi bile glavni razlog za upor Iračanov proti ameriškim silam, podobno pa se trenutno dogaja v Afganistanu.
V arhivu, ki ga razkriva Wikileaks, so omenjeni najmanj štirje tovrstni napadi. V najbolj krvavem, 16. julija 2007, je bilo ubitih 26 Iračanov, med njimi polovica civilistov.
Dokumenti ne omenjajo natančnega števila žrtev vojne, navajajo pa podatke iz različnih virov, med katerimi je organizacija Iraq body count, ki število ubitih civilistov beleži na osnovi poročanja medijev. V arhivu Wikileaksa je tako zabeleženih več kot 100.000 žrtev, ki naj bi izgubile življenje med letoma 2004 in 2009, vendar pa so nekatere žrtve zabeležene v več poročilih, v drugih pa podatki o žrtvah niso dosledni.
Američani dopustili Iračanom mučenje ujetnikov
V dokumentih po pisanju Guardiana ni veliko podatkov o dogajanju v ameriških zaporih v Iraku, so pa nekatere podrobnosti o zlorabah s strani iraških sil in policije. Al Džazira pa poroča, da dokumenti kažejo na možnost, da so ameriške sile dopustile iraškim, da mučijo vojne ujetnike. Po drugi strani pa tudi iraške oblasti niso preiskovale domnevnih zločinov Američanov.
Objavljeni dokumenti govorijo o smrti najmanj šestih priprtih v iraških zaporih. Iračani naj bi zapornike vklenjali v verige, jim zavezovali oči, obešali za zapestja in gležnje, jih bičali, pretepali, brcali in strašili z električnimi šoki. V enem primeru pa Američani tudi sumijo, da so časniki iraške vojske odsekali prste zaporniku in ga polili s kislino.
Teheran vodil skrito vojno
Kar zadeva vlogo Irana, tajni dokumenti nakazujejo, da je Teheran vodil skrito vojno z ameriškimi silami v Iraku. Iran naj bi oboroževal in uril iraške milice, ki so napadale koalicijske vojake in iraške vladne predstavnike.
To naj bi dokazovala pričevanja zapornikov, dnevnik zajetega upornika in odkrito orožje iranske izdelave. Podpora iraškim upornikom naj bi se nadaljevala tudi po januarju 2009, ko je predsednik ZDA postal Barack Obama, ki je bolj spraven do Irana kot pa njegov predhodnik George Bush.
Wikileaks je svetovno javnost vznemiril že julija letos, ko je objavil okoli 77.000 tajnih vojaških dokumentov o vojni v Afganistanu. Ustanovitelj te spletne strani Julian Assange pravi, da tokrat objavljeni dokumenti o vojni v Iraku, ki se je začela marca 2003 in se uradno končala 31. avgusta letos, razkrivajo še neznane podrobnosti "morije" v Iraku.
Od kod so dobili te dokumente, pri Wikileaksu ne želijo razkriti. Po navedbah Guardiana so elektronski arhiv najverjetneje dobili od "istega disidentskega analitika ameriške vojaške obveščevalne službe" kot dokumente o Afganistanu.
