Da bi plačilno nesposobnost preprečili, bi se morali demokrati in republikanci o zvišanju meje zadolževanja dogovoriti še danes, vir blizu republikancev navaja CNN. Poslovnik predstavniškega doma namreč določa, da mora biti zakon objavljen na spletu 72 ur (tri dni) pred glasovanjem, potem pa ga mora potrditi še senat.
Bankrot 3. avgusta
Vladi ZDA naj bi 3. avgusta zmanjkalo denarja za poplačilo svojih obveznosti, saj je država dosegla mejo zadolževanja, ki jo določa zakon. To mejo so v preteklosti sicer že večkrat dvignili, tokrat pa je prišlo do zapleta, ker demokratski predsednik Obama nima večine v predstavniškem domu.
Republikanci v zameno za svoje glasove zahtevajo, da zvezna vlada zmanjša proračunske izdatke, ne zviša davkov ter da se meja zadolževanja dvigne le za tisoč milijard, kar pomeni, da bi jo najverjetneje morali pred predsedniškimi volitvami dvigniti še enkrat.
Vodja demokratske večine v senatu Harry Reid je v nedeljo zvečer povedal, da demokrati predlagajo znižanje izdatkov za 2.700 milijard dolarjev, kar presega znesek, za katerega bi se povišala meja zadolževanja do konca leta 2012 (meja bi se zvišala za 2.400 milijard dolarjev). Za primerjavo: slovenski proračun znaša slabih 14 milijard dolarjev.
Finančna apokalipsa, panika
"Da so odrasli za dosego svojih ciljev pripravljeni ogroziti plačilno sposobnost ZDA, je neverjetno in nezaslišano," je dejal Larry Summers, nekdanji finančni minister ZDA. "Če se to zgodi, bo to finančna apokalipsa," je napovedal in dodal, da je prepričan, da do plačilne nesposobnosti 3. avgusta ne bo prišlo. "Še enkrat se bo izkazalo, da je imel Churchill prav, ko je dejal, da ZDA vedno sprejmejo pravilno odločitev, a šele potem, ko izčrpajo vse ostale možnosti," se je pošalil Summers.
"Nastal bi kaos in panična reakcija na trgu obveznic, nihče ne vi vedel, kaj se bo zgodilo. Vrednosti dolarja in delnic bi padli, zlato bi se še podražilo. Glavni problem ne bi bil toliko odlog odplačila, ampak da bi se kaos pojavil tam, kjer vsi pričakujejo center stabilnosti, Američani pa bi se izkazali za bolj nesposobne kot evropski politiki, ki so se več mesecev dogovarjali o reševanju Grčije," Andraž Grahek, direktor naložbenega sektorja v KD Skladih, opisuje, kaj bi se zgodilo, če dogovora ne bo. Da bo prišlo dogovora, so prepričani vsi, toda vprašanje, kakšen bo. Grahek opozarja, da bi le dogovor, ki bi stvari uredil za tri ali štiri leta, v celoti pomiril finančne trge, če bo dogovor kratkoročen, denimo le za eno leto, pa je bonitetna hiša Moody's že napovedala znižanje bonitetne ocene ZDA.
USB: ZDA imajo še teden več
Analitiki banke USB so sicer po poročanju Wall Steet Journala izračunali, da bi lahko ZDA plačevale svoje obveznosti še do 8. ali 10. avgusta, če bi prednostno odplačevale obresti za v tujini najeta posojila.
Clintonova miri Kitajce
Zunanja ministrica ZDA Hillary Clinton je v Hongkongu mirila Kitajce, ki imajo največ ameriških obveznic. "Politični prepiri so del demokratičnega reševanja problemov," je dejala in dodala, da je prepričana, da bo prišlo do dogovora. "Zagotovo bo prišlo do dogovora," je v pogovoru za Bloomberg dejal eden od treh svetovalcev kitajske centralne banke.
Trenutna omejitev zadolžitve ZDA je sicer 14.300 milijard dolarjev. Za primerjavo: dolg Slovenije je 23 milijard dolarjev.
