Kot pojasnjuje deželna predsednica Slovenske kulturno-gospodarska zveze (SKGZ) Ksenija Dobrila, zaskrbljenost nad novo vladno zasedbo v Italiji izvira iz dejstva, da je skrajno desnico ves povojni čas, vse do danes, zaznamoval odklonilni odnos do narodnih manjšin, še zlasti tistih, ki so nastale zaradi geopolitičnih zgodovinskih sprememb državnih meja. "Glavno vladajočo stranko Bratov Italije in njenih zaveznikov strank Naprej Italija in še zlasti Ligo povezuje izrazit evroskepticizem, suverenizem in nacionalni konservatizem, kar prav gotovo ne nudi najboljših pogojev za razvoj kulturne raznolikosti in večjezičnosti," dodaja.
Sovraštvo do Slovencev
Opozarja, da je v obmejnem pasu dežele Furlanije - Julijske krajine zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti skrajni desničarski nacionalizem še posebej zaznaven. "Ne gre spregledati dejstva, da se je škvadrizem, oboroženi in nasilni fašizem, rodil prav v Trstu 13. julija 1920 s požigom slovenskega Narodnega doma. Fašistični režim je prepovedal javno rabo slovenščine, zaprl je vse slovenske šole, prepovedal slovensko društveno dejavnost, preganjal slovenske ljudi, izbrisal identiteto, razseljeval, mučil in zapiral v koncentracijska taborišča."
Dobrila meni, da demokratična Italija v povojnem času ni nikoli obračunala s fašizmom in fašisti, ni obžalovala in se ni opravičila za povzročeno trpljenje. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bili člani skrajne desničarske stranke MSI, predhodnice Bratje Italije, v Trstu še posebej dejavni: "Slovenska beseda na ulici ali v javnem prevozu je lahko izzvala fizični napad na pripadnika naše skupnosti. Neznana zločinska roka je na slovensko šolo pri Sv. Ivanu nastavila bombo, ki je zaradi spleta okoliščin na srečo eksplodirala v nočnem času."
Menia znova v senatu
Kar je še bolj zaskrbljujoče – med vidnejšimi aktivisti neofašistov je bil že takrat Roberto Menia, ki si je na letošnjih volitvah v Liguriji ponovno zagotovil mesto v senatu kot predstavnik Bratov Italije. Po besedah Dobrile se je Menia leta 2001, ko je bil poslanec v italijanskem parlamentu, ostro zoperstavil sprejetju zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
Slovenec v italijanskem parlamentu
Poleg tega Bratje Italije odločno nasprotujejo olajšani izvolitvi kandidata slovenske narodne skupnosti v italijanski parlament, kar med drugim določa 26. člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. "Zahtevo za zagotovitev mesta v parlamentu za pripadnika slovenske narodne skupnosti so tržaški predstavniki stranke opredelili kot »rop v škodo Italijanom«. Prav tako Bratje Italije ovirajo slovensko besedo v tržaškem občinskem svetu, desničarska občinska odbornica za šolstvo pa nasprotuje odprtju novega javnega jasličnega oddelka za slovenske otroke," dodaja Dobrila.
"V tem trenutku je naša najbolj pereča potreba, da pridobimo zagotovljeno zastopanost v glavnih izvoljenih telesih italijanske države. Gre predvsem za mesto v parlamentu, pa tudi mesto v deželnem svetu Furlanije Julijske krajine, kjer pa Slovenci že od leta 2008 lahko računamo za olajšan način izvolitve slovenskega predstavnika," pa pravi Walter Bandelj, deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO).
Spominja, da je na letošnjih predčasnih volitvah izvolitev senatorke Tatjane Rojc omogočila predvsem "dobra volja Demokratske stranke, ki jo je postavila na gotovo izvoljivo mesto" - podobno je bilo na vseh volitvah, od leta 1963 dalje. "To je dobro, ni pa dovolj. Ta sistem nas ne more zadovoljiti. Slovenska manjšina v Italiji si mora svoje predstavnike izbrati in izvoliti sama, tako kot Slovenija to omogoča italijanski manjšini, ki ima svojega zagotovljenega poslanca v Državnem zboru," pravi Bandelj.
Pahorjev pečat
Kot pojasnjuje Dobrila, sta slovenska in italijanska skupnost dolga desetletja gradili odnose, ki so temeljili na zaupanju, sožitju, sprejemanju večkulturnosti kot vrednote in "ta dejanja sta s svojim zgledom podkrepila tudi predsednika Borut Pahor in Sergio Mattarella". Dejanja nestrpnosti in "nastrojenost lokalnih desničarjev" pa po drugi strani "rušijo složnost in kalijo odnose med skupnostma, kar zavira reševanje dejanskih razvojnih vprašanj in pozitivno družbeno klimo".
Italijanska vlada ima trenutno druge prioritete
Čeprav so zaskrbljeni, s strani nove vlade zaenkrat kakšnih posebnih ukrepov – tako pozitivnih kot negativnih – v odnosu do slovenske narodne skupnosti (še) ni bilo. Dobrila in Bandelj menita, da gre to pripisati predvsem drugim prioritetam vlade, povezanimi z rekordno podražitvijo energentov, splošno draginjo, krizo v zdravstvu, migrantskimi tokovi ...
Ob tem se bivanjsko vprašanje njihove narodne skupnosti in izvajanje postavk zaščitnega zakona zelo počasi premikata z mrtve točke, a zaenkrat še ni prišlo do nastavitve rednega vladnega omizja, ki deluje v okviru notranjega ministrstva in predstavlja glavni organ neposrednega dialoga med vlado in manjšino. Tudi zadeve glede preureditve openskega strelišča, kjer so bili ustreljeni obsojenci na drugem tržaškem procesu, so se po Bandljevi oceni premaknile v pravo smer.
Pomembne lokalne volitve
Bandelj poudarja, da bodo za manjšino letos zelo pomembne deželne volitve v Furlaniji Julijski krajini, ki bodo potekale med aprilom in majem. "S sedanjo deželno vlado, ki je izraz desne sredine, zelo dobro sodelujemo in ni posebnih težav. Veliko bo odvisno, kakšna razmerja bodo znotraj desne sredine po spomladanskih volitvah, saj zaenkrat kaže na ponovno zmago sedanjega deželnega predsednika Massimiliana Fedrige," dodaja.
Kakšen odnos lahko pričakujejo od nove italijanske vlade, pa bo bolj jasno tudi po obeležitvi dneva spomina na eksodus Italijanov iz Istre, ki poteka 10. februarja. "Upam, da se bo to odvijalo v merah dostojnosti in objektivnosti, kot se spodobi za državo, ki je ustanovni član Evropske unije in podpisnica dveh evropskih dokumentov za varstvo narodnih in jezikovnih manjšin," pravi Bandelj.
Težave s strešicami na dokumentih
Perečih problematik pa je za Slovence v Italiji še precej – med njimi sklop nerešenih vprašanj slovenskega šolstva v Italiji in težave pri uveljavljanju slovenskega jezika na digitalnih portalih javne uprave ter s tem povezanimi pravilnimi zapisi dokumentov.
A Bandelj meni, da so na dobri poti, saj se stanje postopoma izboljšuje. "Veliko bi nam sicer bilo v pomoč, če bi mi kot slovenska narodna skupnost bolj koristili pravice, ki so nam na razpolago. Še vedno je premalo zahtev po dvojezičnih osebnih izkaznicah in drugih dokumentih, ki jih je mogoče dobiti v dvojezični obliki. Nekoliko nerodno je, ko ti na kakšni večji občini pokažejo ne ravno vzpodbudno število izdanih dvojezičnih izkaznic," dodaja.
Walter Bandelj (SSO) meni, da bi več dvojezičnih napisov in vidne dvojezičnosti potrebovali v videmski pokrajini.
Kaj pa pričakujejo od matične države? "Predvsem obravnavo in reševanje posameznih vprašanj na bilateralni ravni. Državljanske pravice manjšinskih skupnosti so v Sloveniji na mnogih področjih zgledno urejene. Slovenija zato na meddržavnih pogovorih lahko ta postavlja za izhodišče. Pogosti in učinkoviti meddržavni odnosi in dogovori lahko konkretno pripomorejo k reševanju odprtih vprašanj in dejansko pripomorejo do izboljšave statusa narodne manjšine," je prepričana deželna predsednica SKGZ.
Spomniti je, da so Italijani vse vojne izgubili( po prebitju Soške fronte, so naši fantje z handgranatami lovili ribe v Gardskem jezeru, tudi moj dedi Avgust K.), zaradi izredne diplomacije, pa v pogajanjih vedno pridobili. Tu smo mi v primerjavi… ...prikaži več z njimi prqvi amaterji.
Mogoce je pa cas za ultimat. Ce se boste zaje.... vzamemo vse pravice ital. Manjsini. Itak teh 3000 ni vec italijanov razen po priimku
To bo Borat uredil !