Že nekaj časa je jasno, da si je na strani republikancev nominacijo zagotovil Donald Trump, ki se bo tako potegoval za nov mandat. Pri demokratih pa je stanje nekoliko drugačno: v bitki ostajata Joe Biden, ki trenutno vodi po številu osvojenih delegatov, in njegov edini resni protikandidat, Bernie Sanders.
Demokrati bolj zahtevni od republikancev
"Sandersa v največjem številu podpirajo mladi, težave pa ima z osvajanjem glasov Afroameričanov na jugu države. Bitka za nominacijo demokratske stranke je tako še vedno odprta. Liberalno volilno telo je v ZDA bolj razdrobljeno in zahtevno do svojih kandidatov kakor desnica," pravi Klemen Balanč iz Inštituta za politični menedžment (IPM).
Podobno kot se je pokazalo že leta 2016, tudi letos po njegovem mnenju ne gre pričakovati, da bodo Bidnovi podporniki na "glavni tekmi" podprli Sandersa in obratno. Zakaj? "Za določene liberalne frakcije volivcev je Biden preveč centrističen in seksističen, spet pa je Sanders za druge frakcije liberalnih volivcev preveč radikalen v svojih stališčih in predlogih javnih politik. Čeprav je glavni cilj liberalnega bloka premagati Trumpa, pa to ni edini cilj, zato bi znal imeti demokratski kandidat, kdorkoli že to bo, težave z mobilizacijo celotnega bloka," pojasnjuje Balanč.
Republikanci Trumpu vsakič pogledajo skozi prste
Odstopil zagotovo ne bo, saj je med drugim "preživel" tudi proces odpoklica predsednika (t. i. impeachment), kar pomeni, da ga stranka in baza podpirata, zato za odstop praktično nima razloga. Obenem Balanč meni tudi, da je "moraliziranje okoli Trumpa že od samega začetka njegove prve kampanje leta 2015 načelo legitimnost in težo teh očitkov", zato se je Trumpu uspelo predstaviti kot žrtev levice, njegova volilna baza pa je "kupila" zgodbo, da so očitki zoper Trumpa vedno politično motivirani.
"Trumpovih volivcev njegove napake niti ne zanimajo, saj ga imajo radi, ker ob živce spravlja liberalce, ki jih izrazito prezirajo."
Klemen Balanč
Sanders v manjšini
Na drugi strani se t. i. "demokratski establišment" in bolj centristična baza volivcev, kot pravi Balanč, boji predvsem dveh stvari – učinka Sandersovih socialdemokratskih politik na ameriški kapitalistični sistem in tega, da je Sanders preveč radikalen za zmago proti Trumpu.
"Centristični kandidati, ki so se umaknili s tekme za demokratsko nominacijo (O’Rourke, Buttigieg, Klobuchar, Bloomberg …), podpirajo Bidna. Bolj socialdemokratsko krilo demokratske stranke podpira Sandersa, a so še vedno v manjšini," stanje opiše sogovornik. Po njegovem je zdaj le še vprašanje, koga bo podprla Elizabeth Warren.
Volivci bi zgolj iz užaljenosti na dan volitev ostali doma
Sanders ima nanje grenke spomine – leta 2016 so namreč zmago podarili Clintonovi. Balanč zato špekulira, da bi znali Sandersovi volivci na dan glavnih volitev iz užaljenosti ostati doma. "Treba je tudi upoštevati, da je med Sandersovimi volivci veliko populistov, ki ne odobravajo elit, zato bo njihova jeza na elito demokratske stranke velika, če se bo še drugič zgodilo, da bodo Sandersa 'oropali' zmage," verjame Balanč.
Evropska desna sredina s podobnim programom kot v ZDA "skrajni levičar"
Kdo od kandidatov pa je najbolj pripravljen na sodelovanje z Evropsko unijo? Na kakšen izid bi morali upati Slovenci? "Če bi sodil po javnopolitičnih stališčih kandidatov, bi rekel, da je EU zaradi sistema, ki temelji na socialni državi, javnem zdravstvenem in izobraževalnem sistemu ter državni regulaciji kapitala najbližje Sandersu," meni Balanč, Trumpa pa, kot je tudi že večkrat pokazal, zunanja politika z EU ne zanima preveč.
Američani Sandersu očitajo "ekstremizem" in "skrajno socialistične ideje", ki vključujejo javno zdravstvo in šolstvo, po drugi strani pa imamo v Sloveniji vse naštete ukrepe vpisane v koalicijsko pogodbo desnosredinske vlade, zato so razlike med državama očitne. Zakaj je tako? Balanč pravi, da je socializem zaradi skoraj petdesetletne hladnovojne propagande v ZDA stigmatiziran – predvsem pri velikem delu starejše populacije.
"Zato je uporaben kot propagandno sredstvo za diskreditiranje javnopolitičnih idej, ki jih v Evropi zagovarjajo tudi desne stranke," dodaja. Se pa, kot pravi, časi spreminjajo: vedno več Američanov na socializem gleda kot na alternativo kapitalizmu, saj jih je slednji pustil na cedilu.
S provokativnimi izjavami do brezplačnega oglasnega prostora
Četudi ima Biden precej večjo finančno podporo kot Sanders, Balanč opozarja, da kapital ni edini dejavnik, ki vpliva na končno zmago. "Sandersova kampanja temelji predvsem na majhnih, a številčnih donacijah državljanov. Včasih je celo veljalo, da potrebuje kandidat milijardo dolarjev za zmago na predsedniških volitvah," pravi.
S tem denarjem nato kandidat zakupi medijski prostor oziroma oglase. A v letu 2016 se je denimo pokazalo, da je Trump s svojimi provokativnim izjavami, ki so jih vsi mediji množično povzemali, dobil za več kot 2 milijardi dolarjev brezplačnega oglasnega prostora v medijih.
Prostora za tretjo možnost ni
V ZDA imajo možnost nastopa tudi neodvisni kandidati, a je sogovornik prepričan, da prostora za tretjo izbiro v resnici ni in bo tekma potekala zgolj "med Trumpom in njegovim demokratskim 'anti-Trump' konkurentom".
Delitve, užaljenost, nepopustljivost, maščevalnost je za demokrate, predvsem frakcijo s Clintonovo značilna in samodestruktivna. Najprej so demokrati zavzeli desni prostor, ki je bil nekoč republikanski, da so se potem ti pomaknili še bolj desno, sedaj sesuvajo malo bolj levega od… ...prikaži večd njih Sandersa. Pri takih prijateljih ne potrebuješ sovražnika.