Vlada premierja Gordona Browna se ne sprašuje več, ali naj se opredeli za jedrsko energijo ali proti njej, temveč si zastavlja samo še vprašanje, v kolikšni meri naj zadovolji svoje energetske potrebe z gradnjo novih jedrskih reaktorjev, navajajo britanski časniki, ki izpostavljajo, da vlada razmišlja o gradnji od osem do dvajset novih reaktorjev.
Na britanski poti tudi Italija |
|
O obratu k jedrski energiji resno razmišlja tudi italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je pred kratkim na vse industrijske države naslovil poziv, naj razmislijo, koliko so pripravljene plačevati za sod nafte. |
Jedrski navdušenec Brown, kot so prvega moža britanske vlade označili pri časniku The Independent, je na nedeljskem ustanovnem zasedanju Unije za Sredozemlje orisal svojo vizijo "postnaftne ekonomije", ki temelji predvsem na preporodu jedrske energije, kljub temu pa laburistični premier ni pozabil na preostale obnovljive vire, saj je v zvezi s Perzijskim zalivom, bogatim z nafto, omenil, da je Severno morje zaradi vetrovnega ozračja "zaliv prihodnosti", puščava Sahara pa ima zaradi možne namestitve solarnih celic potencial "sončne farme".
Kdo bo plačal nezaslišano drag izklop nukleark?
Z Brownovim navdušenjem nad jedrsko energijo pa se še zdaleč ne strinjajo vsi Britanci.
Okoljevarstveniki opozarjajo na visoke stroške, ki nastanejo ob izteku življenjske dobe nukleark,
saj bo samo izklop zdaj delujočih 10 britanskih jedrskih elektrarn, ki pokrivajo petino energetskih
potreb države, stal celih 73 milijard funtov. Razen enega bodo vsi prenehali delovati v prihodnjih
15 letih. Opozicija pa opozarja, da prehod k jedrski energiji ne ponuja nujne kratkoročne rešitve
visokih cen naftnih derivatov.
Ne glede na pomisleke je vlada trdno odločena, da bodo prvi na novo zgrajeni reaktorji v električno omrežje priklopljeni že leta 2017, še posebej, ker bo treba nadomestiti izpad zaradi zaprtja številnih termoelektrarn, k čemur napeljuje okoljevarstvena zakonodaja.
