Beograd za avtonomijo, Priština za nov odnos

Srbija je v najnovejšem krogu pogovorov med Beogradom in Prištino v Bruslju predlagala nov model avtonomije za Kosovo, Aalandsko otočje na Finskem, Kosovo pa o njenih modelih meni, da "žal nobeden ne more biti izvožen na Kosovo". Kosovo pa predlaga oblikovanje "novega odnosa", pri čemer Srbija vztraja, da oni "razpravljajo o statusu", ne o nevtralni možnosti.

Mnenja Beograda in Prištine se razlikujejo tudi glede časovnega vidika pogajanj. Predstavnik kosovske delegacije je danes poudaril, da bo kosovska stran odločitev o razglasitvi neodvisnosti sprejela "kmalu po 10. decembru skupaj s ključnimi partnerji". Srbi pa želijo "s procesom zavlačevati, dokler pekel ne zmrzne", je dejal kosovski predstavnik Skender Hyseni. Srbska stran je sicer poudarila, da se zaveda pomanjkanja časa, a da "ne sprejema umetnih časovnih rokov".

Strani sta se sicer na pogajanjih pod okriljem trojke EU, ZDA in Rusije danes v Bruslju uspeli dogovoriti o novem srečanju, ki bo od 26. do 28. novembra v Badnu pri Dunaju.

Srbija želi rešitev, sprejemljjivo za obe strani

Vojislav Koštunica (levo) in Boris Tadić na pogajanjih v Bruslju © Reuters

Srbija je danes izpopolnila svoj prejšnji predlog za čim večjo avtonomijo po vzoru odnosa med Hongkongom in Kitajsko, in sicer z rešitvijo po vzoru odnosa med Aaalandskim otočjem in Finsko, je po srečanju povedal srbski predsednik Boris Tadić . S tem je odpravila pomislek Kosova, da prvi primer ne pride v poštev, ker je v Hongkongu in na Kitajskem isti narod, medtem ko na Kosovu in v Srbiji ni, je pojasnila srbska stran, češ da gre v primeru Aalandskega otočja in Finske za dva naroda, Fince in Švede.

" Naš namen ni kopirati teh primerov, temveč najti najboljše elemente, ki bi pomagali najti čim boljšo rešitev za Kosovo, " je poudaril Tadić. " Srbija ne bo pristala na dezintegracijo države, " je ponovil. Hočemo "rešitev, sprejemljivo za obe strani, ki izključuje enostransko razglasitev neodvisnosti in nasilje ter ki zagotavlja varnost za vse", je razložil.

Najprej govora o statusu, nato o partnerstvu
Rdeča nit pogajanj pa je s srbskega vidika zamisel o "vsebinski avtonomiji" oziroma čim večji stopnji avtonomije, pa je po srečanju poudaril srbski premier Vojislav Koštunica . Na vprašanje, ali se je srbska stran pripravljena pogovarjati o novem odnosu, novem partnerstvu, je Koštunica dejal, da se je treba "najprej pogovarjati o statusu", potem pa se lahko tudi o partnerstvu in odnosih.

Koštunica je zavrnil predlog predstavnika EU v pogajalski trojki EU, ZDA in Rusije Wolfganga Ischingerja o "statusu nevtralno" oziroma o "nevtralnem statusu". " Nevtralen status je drugo ime za neodvisnost Srbije in Kosova, pri čemer naj bi se Srbija pretvarjala, da to ni neodvisnost, " je menil Koštunica. " Nevtralni status je prikrivanje dejstva, da naj bi tako Srbija kot Kosovo bila neodvisna, " je dodal.

Pri predlogu trojke sicer naj ne bi šlo za "nevtralen status", temveč za "status nevtralno", pri čemer viri v Bruslju razliko pojasnjujejo s tem, da naj bi šlo v prvem primeru dejansko za nevtralen status, v drugem pa za to, da bi se strani dogovorili o vsem, razen o statusu. Srbija sicer zavrača obe možnosti.

Kosovski predstavnik ni zadovoljen
Kosovska stran, ki je nista zastopala predsednik in premier, temveč tiskovni predstavnik kosovske pogajalske skupine Skender Hyseni, pa je po srečanju izrazila "obžalovanje, da ni bilo napredka". Po Hysenijevih besedah je to predvsem zaradi "pomanjkanja pripravljenosti srbske strani na soočenje z realnostjo na Kosovu" in zavedanja potrebe po rešitvi "zelo evropskega vprašanja".

Kosovo potrebuje "jasno rešitev, ne polovične rešitve", je poudaril Hyseni. Zaradi takšnih polovičnih, napačnih rešitev so namreč razmere na Zahodnem Balkanu danes takšne, kot so, je pojasnil. Tudi kosovska stran nad predlogom statusa nevtralno ni navdušena, češ da Kosovo "de facto že je neodvisno od Srbije, a čaka na formalno mednarodno priznanje". " Prepričan sem, da bodo vse države članice EU na koncu priznale neodvisnost Kosova ," je menil.