Slednja je namreč od neimenovanega vira izvedela, da se bo iranski predsednik udeležil zasedanja vlade. Ahmadinendžad, ki se sicer zelo rad pojavlja v javnosti, je z bojkotom začel 22. aprila po sporu z vrhovnim verskim vodiIteljem Ayatollahom Ali Khameneijem.
V Iranu ima namreč slednji pri vsaki odločitvi predsednika zadnjo besedo. Tako je preprečil odstavitev ministra za obveščevalno dejavnost Heydarja Moslehija, ki se ga je Ahmadinedžad želel znebiti.
Nadzor nad volitvami
Moslehi velja za tesnega zaveznika Khameneija, njegovo ministrstvo pa igra pomembno vlogo tudi pri preverjanju kandidatov na volitvah. Marca prihodnje leto bodo namreč v državi potekale parlamentarne volitve in med Ahmadinendžadovimi zagovorniki in nasprotniki se je vnel oster spor za nadzor nad omenjenim ministrskim resorjem.
Ahmadinendžad se je kljub pritiskom s strani konservativcev umaknil iz javnega življenja in tako bojkotiral več srečanj ter sam obisk svetega mesta Qom. Parlament je v četrtek zato predsednika že pozval, da naj spoštuje odločitev vrhovnega verskega voditelja in da naj "končna s tem, od česar bi imeli korist samo naši sovražniki".
Grozila naj bi mu odstavitev
Iranskemu predsedniku je tako grozila že tudi odstavitev, saj so se zanjo zavzemali nekateri poslanci, govorilo pa se je tudi, da o tem resno razmišlja tudi Khamenei.
V soboto pa je delegacija konzervativnih odvetnikov, ki se je srečala z Ahmadinendžadom, sporočila, da bo predsednik ponovno vzpostavil vezi z Khameneijem, je poročala agencija Fars.
"Moje verovanje v Velayat-e Faqih je še močnejše kot prej," je besede Ahmadinendžada povzel konzervativni poslanec Mousa Ghazanfar-Abadi.
Po doktrini Velayat-e Faqih ima absolutno oblast nad vsemi vprašanji v državi vrhovni verski voditelj, ki se lahko vtika tudi v dnevnopolitične odločitve.
