Po novem ste zadolženi za fizično pripravo Ilke Štuhec, vendar marsikdo ne ve, da sta v preteklosti že sodelovala?
Že leta 1998 sem bil trener ženske B ekipe za evropski pokal. Aleš Sopotnik (servis Ilke Štuhec, op. a.) je takrat ravno začel delati v smučanju. Bil je moj pomočnik in serviser, tako se midva poznava že od prej. Z Ilko sva sodelovala dve ali tri leta (2006, 2007, op. a.). Že v mladinskih kategorijah se je videlo, da je punca nekaj posebnega.
V čem se je odražala njena posebnost?
Odstopala je od drugih tekmovalk. Že prvo leto, ko je začela nastopati v pokalu Fis, je bila dvakratna mladinska svetovna prvakinja, kar je res velik uspeh. Nato so se najine poti razšle. Jaz sem takrat prenehal delati v smučanju. Po desetih letih so se najine poti spet prekrižale.
Zakaj prekinitev očitno zelo uspešnega sodelovanja?
Prenehal sem, ker sem imel preveč dela. Takrat sem delal še na Univerzi v Ljubljani, tako da sem prekinil pogodbo s Smučarsko zvezo Slovenije (SZS). Preprosto sem se nehal ukvarjati s tem. Letos spomladi me je poklical Aleš, če bi bil pripravljen sodelovati.
tiskovna konferenca Ilke Štuhec
Torej je bil Aleš tisti, ki je z vami navezal prvi stik?
Ja, tako je, on je navezal prvi stik, potem me je poklicala še Darja Črnko. Najprej sva se dobila sama, potem se nama je pridružila še Ilka in smo se dogovorili.
Ste pričakovali, da bo Ilka postala tako uspešna?
Takšne stvari je težko predvidevati. V športu je pač tako, da se mora ogromno stvari poklopiti. Veliko je neznank. Zagotovo pa je bila športnica velikih dometov, pa tudi želela si je postati ne samo državna prvakinja, ampak svetovna oziroma olimpijska. Zanimalo jo je več kot le to, da bi bila prva na vasi.
Po desetih letih sta zdaj ponovno združila moči, v čem se je Ilka najbolj spremenila?
Ilka je še vedno ista. Moram pa reči, da si ne predstavljam, kaj vse je morala prestati s temi poškodbami. Če teh poškodb ne bi bilo, sem prepričan, da bi dosegla še bistveno več. Če temu lahko tako rečem, saj je na nek način osvojila skoraj vse.
Skoraj. Imate v mislih kakšen konkreten neizpolnjen cilj?
Zagotovo olimpijska medalja.
tiskovna konferenca Ilke Štuhec
Ko gre, takrat vse gre. Šele takrat, ko ne gre, se stvari pokažejo. Nikakor ne pričakujem, da nam ne bi šlo. Sem tudi kondicijski trener Štefana Hadalina in že združujemo kompatibilne treninge. Nastala je super sinergija, saj sta oba v situaciji, iz katere lahko nekaj potegneta. Štefan je kot moški fizično močnejši, Ilka ima pa nekatere druge lastnosti, ki jih on nima.
V kakšen fizičnem stanju je trenutno Ilka?
Glede na stanje izpred enega meseca in če ga primerjamo s stanjem danes, je to povsem drug svet. Za seboj ima tako veliko bazo treninga, zato ne potrebuje veliko, da se vrne na določen nivo. Bomo pa videli, kako se bo odzivala pri velikih obremenitvah. Zaenkrat gremo korak za korak.
Čemu posvečate največ pozornosti?
Pristop je celosten, podrobnosti pa zavisijo od posameznega obdobja. Glede na njeno zgodovino poškodb moramo narediti kar nekaj obvozov. Vsega ne more več delati, ampak te stvari kompenziramo na druge načine.
Pristali se na delo z visokoprofilno športnico, kar ima za posledico tudi več medijske pozornosti. Vas to moti?
Delal sem že z Jakovom Fakom, ko je postal svetovni prvak, tako da medijsko pozornost poznam, čeprav je ne maram preveč. Pregovor pravi: 'treniraj v tišini, zmaguj glasno'. Tega se poskušam držati.
Se kaj bojite morebitnega neuspeha?
Če bi se bal, tega izziva ne bi sprejel. Vedno obstajajo pomisleki. Nekaj časa sem tudi razmišljal o tem, ali bom sprejel. Delati s športnico kova Ilke Štuhec je velik karierni izziv.
Ste si zastavili kakšen poseben cilj?
Moj največji cilj je, da ostane nepoškodovana in da to serijo poškodb končno ustavimo. Če mi bo to uspelo, sem dosegel že veliko. Če bodo zraven prišli še uspehi, pa še toliko bolje.
tiskovna konferenca Ilke Štuhec
