Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu bo v četrtek obravnavalo tožbo skupine športnikov proti sistemu "Wherabout" oziroma sitemu lokacij, ki športnikom nalaga, da protidopinške agencije obveščajo o tem, kje se nahajajo. S tem podatkom lahko agencije izvajajo nenapovedane dopinške kontrole.
Športniki so mnenja, da gre za grob poseg v osebne pravice in če bi jim sodišče dalo prav, lahko to močno spremeni zdajšnji način boja proti zlorabi prepovedanih snovi v športu. Vsekakor bi bila na potezi svetovna protidopinška agencija Wada, da v kratkem roku vnovič najde neko novo rešitev za nadzor.
"To bi bil velik udarec boju proti dopingu. Prav na podlagi tega programa izvajamo nenapovedane protidopinške kontrole, ki so najbolj objektivne. Če ne bomo vedeli, kje se športniki nahajajo, te možnosti seveda ni. Sam se seveda strinjam, da je program lokacij velik poseg v zasebnost, a športniki dosegajo izide, prejemajo visoke nagrade, se financirajo iz javnih sredstev in morajo ta proces sprejeti," je za STA povedal direktor slovenske protidopinške agencije Jani Dvoršak.
Ta športnike primerja z drugimi javnimi osebnostmi, ki so podvrženi drugačnim interesom in pravilom, kot to velja za splošno javnost. "Tudi športniki morajo biti pripravljeni na drugačna pravila, kot to velja za družbo." Dvoršak je prepričan, da mora biti zdajšnji način tudi v interesu športnikov samih, saj ponuja priložnost, da se zasači goljufe. Že dolgo je namreč znano, da kontrole na samih tekmovanjih niso dovolj učinkovite, veliko več pozitivnih rezultatov je na nenapovedanih kontrolah.
Osrednja figura tožbe v Strasbourgu je nekdanja francoska kolesarska zvezdnica Jeannie Longo, 59-kratna prvakinja Francije in 13-kratna svetovna prvakinja. Ta je leta 2011 sicer sklenila bogato športno pot, a prav v tem letu je bila tretjič obtožena, da se izogiba nenapovedanim dopinškim kontrolam, saj je ekipa, ki bi morala izvesti test, ni našla. Zaradi napake v postopku se je sicer izognila suspenzu, vseeno pa se je odločila za pot na sodišče. Njeno tožbo so nato podprli še številni rokometaši, nogometaši, igralci ragbija in košarkarji v Franciji.
"To je velik poseg v zasebnost, a so stvari zdaj boljše kot nekoč brez interneta. Takrat sem moral za tri mesece vnaprej določiti in sporočiti, kje bom. Kot neke vrste hišni pripor z omejenim gibanjem. Res ni bilo prijetno. Kdo te je kam povabil, pa seveda tja nisi mogel. Zdaj z internetom je to lažje, saj je treba spremembe sporočiti dva dni vnaprej," o spremembah na bolje meni nekdanji olimpijec Peter Mankoč.
A Mankoč dodaja, da ima sistem seveda dve plati: "To sodi k biznisu in ta sistem zagotavlja boljši nadzor. Po drugi strani pa si predstavljajte, da bi moral vsak svojemu delodajalcu poslati natančne podatke, kje se vsak trenutek nahaja. Sam se nisem niti ukvarjal s tem, kako je možno to urediti na boljši način. Na žalost ljudje goljufajo in treba se je boriti proti temu. Res pa je, da kdor goljufa in kdor ima finance in je pri koritu, bo to počel še naprej."
Jeannie Longo je v dolgi karieri, ki jo je začela leta 1975, šla skozi vse faze dopinških kontrol. V 70-ih letih so bili postopki tako rekoč smešni v primerjavi z današnjimi, Mednarodni olimpijski komite je komaj začel dobro sestavljati sezname prepovedanih poživil, o ustanovitvi krovne svetovne protidopinške agencije ni razmišljal še nihče. Kasneje je prešla vse faze, nazadnje pa so se pravilniki javljanj spremenili leta 2009.
Same tekmovalke pri uporabi prepovedanih poživil niso ujeli nikoli, vseeno pa je nanjo padla senca dvoma, potem ko so razkrili, da se je s trgovino z eritropoetinom ukvarjal njen mož in trener Patrice Ciprelli, ki naj bi preko spleta prodal več deset odmerkov, zaradi česar so ga kaznovali z enoletno pogojno zaporno kaznijo.
