Nedavni primer Teje Gregorin je odprl nova vprašanja, kako stvari potekajo in kaj prinesejo, pa tudi vlogo Slovenske protidopinške agencije (SLOADO) in Mednarodnega športnega razsodišča v Lozani. O tem so spregovorili na Maxi klubu Slovenske tiskovne agencije.
"Vesela sem, da imam kolajno, ampak ..."
Zaradi dopinškega prekrška sotekmovalk je bila med oškodovanimi nekdanja atletinja Marija Šestak, ki je leta 2007 osvojila peto mesto, po naknadni kazni je napredovala do brona. O tem razmišlja: "Vesela sem, da imam kolajno, ampak sem takoj pomislila, da sem izgubila trenutek na odru. To je bilo moje prvo tekmovanje za Slovenijo po dolgem premoru. Če bi imela medaljo, bi verjetno kariera potekala drugače. Veliko sem izgubila. Boljše pa je, da jo imam, čeprav 10 let prepozno. Veliko stvari, tudi negativnih, čutim ob tem," je uvodoma dejala Šestakova. Nekdanja atletinja medalje še vedno nima, neuradno je dobila informacijo, da naj bi jo dobila na stadionu SP leta 2019 v Dohi.
Podpredsednica Mednarodnega arbitražnega razsodišča za šport v Lozani Tjaša Andree Prosenc je pojasnila, da je bolje, če športnik prizna jemanje prepovedanega sredstva, če se svojega dejanja zaveda. "To je olajševalna okoliščina, ki lahko kazen zniža za polovico ali celo tri četrtine," je povedala in dodala: "Gre za razliko pri kršitvah. Nekatere so hujše, nekatere blažje. Pomembno je ugotoviti, če je tekmovalec to storil naklepno oziroma se ni zavedal. V resnici pa bi se moral."
Kar se tiče Slovenske protidopinške agencije (SLOADO) je njen direktor Jani Dvoršak zagotovil, da se vsa testiranja v Sloveniji izvajajo na podlagi svetovnega protidopinškega standarda.
Dodatno financiranje
"SLOADO je v slovenskem prostoru naredila veliko dobrega v boju proti dopingu. Da je samostojen zavod, je bil pravi korak. Zgodovina nas uči, da koder so bile nacionalne doping komisije odvisne od države, se je sistem izrodil. Z vidika financiranja držav je to problem, sicer pa pravi korak. Na ministrstvu načrtujemo dodatno financiranje. Zavedamo se, da Slovenija ni imuna na doping in je treba boj okrepiti," je povedal Boro Štrumbelj, direktor direktorata za šport na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in obljubil korak naprej tudi na drugih, povezanih področjih.
Šestakova je priznala, da je bila na začetku kariere, ko se je spoznavala z dopinškimi postopki, uradniki in organizacijami, prestrašena, a je hitro ugotovila, da je to del športa in njenega športnega življenja. Zdaj ima SLOADO program Adams, ki je bil razvit za koordinacijo protidopinških aktivnosti in zagotavlja orodje za pomoč uporabnikom pri njihovem izvajanju kodeksa. Predstavlja podatkovno aplikacijo, ki poenostavlja upravljanje s podatki športnikov in drugih oseb, vključenih v protidopinški sistem.
"Adams je navada na dnevni bazi. Ko postane to rutina, to postane v veselje športnika, ker s tem dokazuje svojo čistost," meni Dvoršak in ob tem poudari, da je SLOADO na strani športnika, da ščiti športnike, zato je pomembno sodelovanje z obeh strani. Dvoršak je ob tem izpostavil, da sta bila Univerzitetni klinični center in Fakulteta za farmacijo uspešna na razpisu za raziskovalni projekt, katerega cilj je pospešiti in poenostaviti analizo dopinških vzorcev. Vodil jo bo Boro Štrukelj.
Obstajajo pa izjeme, kar je razložil farmakolog Lovro Žiberna. "Kadar je športnik bolnik, je uporaba snovi dovoljena. Športnik mora to ustrezno urediti pri specialistu. Ko športnik dobi dokumente, jih pošlje na nacionalno organizacijo ali mednarodno organizacijo. Ta izda dovoljenje, gre za terapevtsko izjemo," je pojasnil.
Več dopinga pri neolimpijskih športih
Nadalje je Andree Prosenčeva pojasnila, kako deluje hitro razsodišče za šport, ki so ga vzpostavili na zadnjih olimpijskih igrah v Riu, prisotno bo tudi na zimskih igrah v Pyeongchangu februarja prihodnje leto. "Skupina odloča o sankcijah, o tem, ali je nekdo kriv ali ne. Ali je uporabil prepovedano zdravilo in na kakšen način. Izreka sankcije, suspenz, odvzem akreditacije, izselitev iz olimpijske vasi. Vse kar je povezano s statusom olimpijca," je dejala in razkrila, da je ponosna, ker bo v Južni Koreji sopredsednica omenjene komisije.
Dvoršak je izpostavil, da je Svetovna protidopinška agencija na globalni ravni v zadnjem letu naredila nekaj čez 300.000 testov, med olimpijskimi športi je bilo okrog enega odstotka pozitivnih testov, bistveno več jih je bilo med neolimpijskimi športi. Največ vzorcev so vzeli v nogometu, in sicer nekaj čez 33.000, na drugem mestu je kolesarstvo z 10.000 testi manj.
Testirani tudi risi
Dodal je, da je SLOADO nazadnje v Parizu v sodelovanju s francoskimi kolegi testiral slovenske hokejiste in razkril, da bo vsak, ki bo nastopil v Pyeongchangu, pred OI testiran vsaj trikrat.
Izpostavil je, da pri SLOADO vsak pozitiven primer obravnavajo drugače, širše. Vse primere analizirajo globoko, vključijo tudi športnikove spremljevalce, okolje, društvo in zvezo, saj je to po njegovem mnenju nadvse potrebno. Andree Prosenčeva ga je dopolnila, da športnikovi spremljevalci "vnos prepovedanih sredstev pripravijo v naprej in s tem vplivajo na zdravje športnika. Vsak se mora teh dejanj zavedati in odkloniti vsakršno sodelovanje."
