Športniki s sončne strani Alp so v zadnjih 120 letih, kolikor je minilo od prvih olimpijskih iger moderne dobe, nastopali prav v vseh reprezentancah štirih držav, v katerih so živeli: Avstroogrski, stari in novi Jugoslaviji ter naposled tudi v dresih samostojne slovenske države.
Tudi bera odličij z OI ni majhna. Sedem zlatih, osem srebrnih in 14 bronastih odličij v posamičnih športih ter dve zlati, šest srebrnih in štiri bronaste medalje v moštvenih športih so osebna izkaznica slovenskega športa.
Začetnik slovenskega olimpizma je Rudolf Cvetko, rojen leta 1880 v Senožečah. Na 5. olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 je častnik avstrijske vojske osvojil srebrno medaljo z ekipo takratne Avstroogrske. Štiri leta pozneje so olimpijske igre zaradi prve svetovne vojne odpadle in že naslednji olimpijski nastop smo Slovenci doživeli v novi državi.
Prvi slovenski športnik v dresu kraljevine Jugoslavije je bil nogometaš Stanko Tavčar. Največje uspehe pa so Slovenci dosegli dobrih deset let po prvem nastopu v Stockholmu, ko so bili telovadci zgled za vso svetovno konkurenco. V Parizu leta 1924 je legendarni Leon Štukelj osvojil kar dve zlati medalji - v mnogoboju in na drogu -, enajst slovenskih športnikov, kolikor jih je bilo v takratni reprezentanci, pa je doseglo še devet uvrstitev do šestega mesta.
V prvem povojnem obdobju, potem ko sta zaradi II. svetovne vojne odpadli dve olimpijski prireditvi, je Slovenija dosegla kar nekaj vidnih uvrstitev, na medaljo pa so Slovenci čakali vse do leta 1964, ko je Miro Cerar v Tokiu na konju z ročaji ostal nepremagan in dosežku dodal še bron na drogu. Štiri leta pozneje je Cerar uspeh na konju z ročaji ponovil, Slovenci pa smo čakali na naslednjo posamično medaljo z letnih olimpijskih iger vse do leta 1988, ko sta blejska veslača Sadik Mujkič in Bojan Prešeren osvojila bronasto medaljo v dvojcu brez krmarja in napovedala obdobje veslaškega športa, ki je iz prvega mesta med uspešnimi olimpijskimi športi izpodrinil gimnastiko.
Prve kolajne za samostojno Slovenijo
Julija in avgusta v Barceloni je bilo slovenskih športnikov že 35, prvič pa so za mlado domovino osvajali tudi odličja. Obetavna mlada veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj sta v dvojnem dvojcu 1. avgusta 1992 osvojila bronasto odličje, v finišu pa si ga je dan kasneje prislužil tudi četverec brez krmarja v postavi Milan Janša, Mujkič, Jani Klemenčič in žal prezgodaj preminuli Sašo Mirjanič.
Gimnastika in veslanje sta bila dolgo tudi edini panogi, v katerih so slovenski športniki na poletnih olimpijskih igrah uspeli osvojiti odličja, razen v ekipah nekdanje Jugoslavije, čeprav so bili v boju zanje tudi v drugih disciplinah. Šele pred dvajsetimi leti v Atlanti (1996) sta se jim pridružila še atletinja Brigita Bukovec in kajakaš Andraž Vehovar.
Najbolj "zlate" igre doslej za samostojno Slovenijo so bile leta 2000 v Sydneyju. Najprej sta veslača Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu zmagala v Penrithu ob vznožju Modrega gorovja in prvič v zgodovini je na najvišjem drogu pred skoraj 27.000 gledalci zaplapolala slovenska trobojnica. Le kakšne tri ure pozneje je slovensko zmagoslavje dopolnil še strelec Rajmond Debevec, ki je z malokalibrsko puško v trojnem položaju dosegel 1275,1 kroga in na svojih petih olimpijskih igrah dočakal tudi medaljo. In že prva je bila zlata.
Tudi štiri leta kasneje, v Atenah 2004, so za uspehe poskrbeli veslači. Znova sta se izkazala Čop in Špik, ki sta si okoli vratu nadela srebrni kolajni. A veslača nista bila edina prejemnika žlahtnih kovin. Tokrat so se jima na zmagovalnih stopničkah pridružili s prvo slovensko jadralsko kolajno Vasilij Žbogar, atletinja Jolanda Čeplak in judoistka Urška Žolnir. Tudi za judo je bilo to prvo odličje. Omenjena trojica je osvojila bronaste kolajne.
V Pekingu je Slovenija prvič osvojila pet medalj vseh treh leskov in tako prekosila tudi vse države nekdanje skupne domovine. Prvo medaljo v kitajski prestolnici je z drugim mestom osvojila plavalka Sara Isakovič, nato je bron in s tem nov uspeh za slovenski judo osvojila Lucija Polavder. Svoji drugi olimpijski odličji v karieri sta dosegla Debevec in Žbogar. Najboljši slovenski strelec je bil tudi z nekaj sreče na koncu bronast v svoji paradni disciplini - trojnem položaju, jadralec pa je v razredu laser bronu iz Aten dodal še srebrno medaljo. Za vrhunec slovenskih nastopov je poskrbel Primož Kozmus z zlato medaljo v metu kladiva.
V Londonu 2012 je Slovenija osvojila štiri odličja. Najžlahtnejšo in s tem prvo žensko slovensko posamično zlato je med borkami do 63 kilogramov osvojila Žolnirjeva, ki letos v Riu naslova ne bo branila, saj je vmes že zaključila bogato športno pot. Kozmus je bil v britanski prestolnici s kladivom srebrn, Debevec z malokalibrsko puško leže ter veslača Čop in Špik v dvojnem dvojcu pa so osvojili bronasta odličja, a tudi njih v Riu ne bo. Vsi z izjemo Debevca so namreč že zaključili športne kariere, Debevcu pa se ni uspelo uvrstiti še na devete olimpijske igre.
Ekipne kolajne
Pomemben delež so slovenski športniki predstavljali tudi v moštvenih športih v reprezentancah nekdanje Jugoslavije. Skupno se je osmerica Slovencev vrnila z olimpijskih iger z medaljami. Košarkarji so se "zapisali srebrnemu odličju", najprej sta olimpijsko srebro leta 1968 iz Ciudad de Mexica osvojila Ivo Daneu in Aljoša Žorga, 20 let kasneje pa še Jure Zdovc in Polona Dornik.
Še uspešnejši so bili rokometni nastopi. Rolando Pušnik z moško in Alenka Cuderman z žensko reprezentanco sta se leta 1984 v Los Angelesu okitila celo z zlatom, štiri leta kasneje na zadnjem "jugoslovanskem" olimpijskem nastopu v Seulu pa je Pušnik osvojil še bron. Poleg njega je bil v reprezentanci še Iztok Puc, ki pa se je po razpadu skupne jugoslovanske države odločil, da nastopi za reprezentanco Hrvaške. Prav Puc se je leta 2000 v Sydneyju vpisal v zgodovino: po nekoliko presenetljivi, a povsem zasluženi uvrstitvi rokometne reprezentance na OI, je v Avstraliji nastopil še v dresu tretje reprezentance, tokrat slovenske.
Z bronom sta se z OI leta 1984 v Los Angelesu vrnila tudi nogometaša Marko Elsner in pozneje najuspešnejši selektor samostojne slovenske izbrane vrste Srečko Katanec.
Zimske OI
Slovenija ima bogato tradicijo tudi na zimskih olimpijskih igrah. Že na prvih zimskih olimpijskih igrah leta 1924 v Chamonixu sta Slovenijo zastopala dva športnika - Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj. Kljub številnim dobrim nastopom pa so Slovenci na prvo zimsko medaljo čakali kar 60 let. Pred tem je bil še najbližji Bojan Križaj leta 1980 v Lake Placidu, ko mu je ušel bron v veleslalomu za vsega dve stotinki sekunde, v slalomu pa je bil diskvalificiran.
Slovencem se je "odprlo" leta 1984 v Sarajevu, ko je Novogoričana Jureta Franka v veleslalomu prehitel le Švicar Max Julen, že štiri leta pozneje v Calgaryju pa so sledile do Sočija najuspešnejše zimske igre. Mateja Svet je morala v slalomu priznati premoč le sloviti Švicarki Vreni Schneider, skakalci Miran Tepeš, Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Matjaž Debelak pa so v ekipni konkurenci zaostali le za Finci na čelu z olimpijskim zmagovalcem na srednji in veliki skakalnici Mattijem Nykaenenom. Bron je v Calgaryju dodal še Matjaž Debelak na veliki skakalnici, srebro se mu je izmuznilo za dve desetinki točke, Svetova v superveleslalomu in Tepeš na srednji skakalnici pa sta zasedli nehvaležni četrti mesti.
Po uspehih v Calgaryju je Slovenija veliko pričakovala tudi na prvem samostojnem nastopu v francoskem Albertvillu, kjer je slovensko odpravo vodil svetovni prvak iz leta 1991 smučarski skakalec Franci Petek, ki pa se zaradi menjave načina skakanja ni prebil višje od osmega mesta. Najboljšo uvrstitev je dosegla Nataša Bokal v alpski kombinaciji.
Prva ženska olimpijska medalja Mateje Svet, ki je še pred Albertvillom prenehala s smučanjem, pa ni ostala osamljena. Po zamenjavi generacij v slovenskem alpskem smučanju sta bronasti medalji leta 1994 v norveškem Lillehammerju osvojili Alenka Dovžan v alpski kombinaciji in Katja Koren v slalomu. Tudi v paradni disciplini slovenskega alpskega smučanja, moškem slalomu, Slovenci niso ostali brez odličja. V boju za tretje mesto je bil Mojstrančan Jure Košir za devet stotink hitrejši od Črnjana Mitje Kunca.
Na zimskih OI leta 1998 v Naganu slovenski športniki niso osvojili odličja, še najbolj so se temu s petim mestom približali Andreja Grašič v biatlonu (15 km), skakalec Primož Peterka na veliki skakalnici ter smučar Košir, ki je v veleslalomu za vsega 29 stotink sekunde zgrešil kolajno. Uspešnejše za Slovenijo so bile spet igre leta 2002 v Salt Lake Cityju, kjer so skakalci v postavi Peterka, Robert Kranjec, Peter Žonta in Damjan Fras ekipno na veliki skakalnici osvojili bron.
Znova so brez kolajne slovenski športniki ostali na OI 2006 v Torinu, s šestima mestoma sta bila najboljša deskar Dejan Košir in smučarska tekačica Petra Majdič. Je pa Majdičeva za odličje poskrbela leta 2010 v Vancouvru, ko je bila kljub zlomljenim rebrom po padcu na ogrevanju pred tekmo sprinta na koncu bronasta. Igre so se za Slovenijo končale kot zelo uspešne, saj je še bolje kot Majdičeva nastopila alpska smučarka Tina Maze, ki je v superveleslalomu in veleslalomu osvojila naslov olimpijske podprvakinje.
Mazejeva je blestela tudi na olimpijskih igrah 2014 v Sočiju, kjer je osvojila kar dve zlati kolajni. Zlata je bila v smuku in veleslalomu, Slovenija pa je Rusiji osvojila kar osem odličij. Poleg dveh zlatih koroške smučarke, sta se s srebrnima odličjema ovenčala smučarski skakalec Peter Prevc na srednji skakalnici in deskar Žan Košir v paralelnem slalomu. Slednja sta osvojila še brona, Prevc je bil bronast na veliki skakalnici, Košir pa v paralelnem veleslalomu. Bronasti sta bili še dve dekleti, biatlonka Teja Gregorin na 10 km zasledovalno in smučarska tekačica Vesna Fabjan v prostem sprintu.
Medalje, osvojene v posamičnih športih:
Zlato (11):
- Leon Štukelj, gimnastika - mnogoboj, Pariz 1924
- Leon Štukelj, gimnastika - drog, Pariz 1924
- Leon Štukelj, gimnastika - krogi, Amsterdam 1928
- Miro Cerar, gimnastika - konj z ročaji, Tokio 1964
- Miro Cerar, gimnastika - konj z ročaji, Ciudad de Mexico 1968
- Iztok Čop - Luka Špik, veslanje - dvojni dvojec, Sydney 2000
- Rajmond Debevec, strelstvo - MK puška trojni položaj, Sydney 2000
- Primož Kozmus, atletika - met kladiva, Peking 2008
- Urška Žolnir, judo - do 63 kg, London 2012
- Tina Maze, alpsko smučanje, smuk, Soči 2014
- Tina Maze, alpsko smučanje, veleslalom, Soči 2014
Srebro (15):
- Josip Primožič, gimnastika - bradlja, Amsterdam 1928
- Leon Štukelj, gimnastika - krogi, Berlin 1936
- Jure Franko, smučanje - veleslalom, Sarajevo 1984
- Mateja Svet, smučanje - slalom, Calgary 1988
- Ulaga, Tepeš, Zupan, Debelak, smučarji skakalci - ekipno, Calgary 1988
- Andraž Vehovar, kajak - slalom, Atlanta 1996
- Brigita Bukovec, atletika - tek na 100 m ovire, Atlanta 1996
- Iztok Čop - Luka Špik, veslanje - dvojni dvojec, Atene 2004
- Sara Isakovič, plavanje - 200 m prosto, Peking 2008
- Vasilij Žbogar, jadranje - laser, Peking 2008
- Tina Maze, alpsko smučanje - superveleslalom, Vancouver 2010
- Tina Maze, alpsko smučanje - veleslalom, Vancouver 2010
- Primož Kozmus, atletika - met kladiva, London 2012
- Peter Prevc, smučarski skoki, srednja skakalnica, Soči 2014
- Žan Košir, deskanje, paralelni slalom, Soči 2014
Brone (24):
- Leon Štukelj, gimnastika - mnogoboj, Amsterdam 1928
- Stane Derganc, gimnastika - preskok, Amsterdam 1928
- Štukelj, Primožič, Malej, Antosiewicz, Gregorka, Porenta, Derganc, gimnastika - moštveno, Amsterdam 1928
- Miro Cerar, gimnastika - drog, Tokio 1964
- Matjaž Debelak, smučanje - skoki, Calgary 1988
- Mujkič, Prešeren, veslanje - dvojec brez krmarja, Seul 1988
- Čop, Žvegelj, veslanje - dvojec brez krmarja, Barcelona 1992
- Klemenčič, Mujkič, Mirjanič, Janša, veslanje - četverec brez krmarja, Barcelona 1992
- Alenka Dovžan, smučanje - kombinacija, Lillehammer 1994
- Katja Koren, smučanje - slalom, Lillehammer 1994
- Jure Košir, smučanje - slalom, Lillehammer 1994
- Peterka, Kranjec, Žonta, Fras, smučarji skakalci - ekipno, Salt Lake City 2002
- Jolanda Čeplak, atletika - 800 m, Atene 2004
- Vasilij Žbogar, jadranje - laser, Atene 2004
- Urška Žolnir, judo - do 63 kilogramov, Atene 2004
- Lucija Polavder, judo - nad 78 kg, Peking 2008
- Rajmond Debevec, strelstvo - MK puška trojni položaj, Peking 2008
- Petra Majdič, smučarski tek - sprint klasično, Vancouver 2010
- Iztok Čop - Luka Špik, veslanje - dvojni dvojec, London 2012
- Rajmond Debevec, strelstvo - MK leže, London 2012
- Peter Prevc, smučarski skoki, velika skakalnica, Soči 2014
- Žan Košir, deskanje, paralelni veleslalom, Soči 2014
- Teja Gregorin, biatlon, 10 km zasledovalno, Soči 2014
- Vesna Fabjan, smučarski tek, prosti sprint, Soči 2014
Medalje, osvojene v moštvenih športih:
Zlato (2):
- Alenka Cuderman, rokomet, Los Angeles 1984
- Rolando Pušnik, rokomet, Los Angeles 1984
Srebro (6):
- Rudolf Cvetko, sabljanje, Stockholm 1912
- Ivo Daneu, košarka, Ciudad de Mexico 1968
- Aljoša Žorga, košarka, Ciudad de Mexico 1968
- Vinko Jelovac, košarka, Montreal 1976
- Jure Zdovc, košarka, Seul 1988
- Polona Dornik, košarka, Seul 1988
Bron (4):
- Marko Elsner, nogomet, Los Angeles 1984
- Srečko Katanec, nogomet, Los Angeles 1984
- Rolando Pušnik, rokomet, Seul 1988
- Iztok Puc, rokomet, Seul 1988