Največji pomen za razvoj olimpizma ima potomec stare francoske družine, Pierre de Coubertin. Že v mladih letin se je navduševal nad antičnimi olimpijskimi igrami. Coubertin je neutrudno iskal primeren forum, preko katerega bi lahko populariziral svoje predstave o obnovi olimpijskih iger. Na kongresu leta 1894 na Sorbonni so soglasno sprejeli sklep o ponovni ustanovitvi OI v letu 1896, ki so bile v Atenah, nato pa vsaka štiri leta v prestolnici druge države.
ATENE 1896
Prvih olimpijskih iger moderne dobe v Atenah, 1503 leta potem ko je rimski cesar Teodizij leta 393 prepovedal antične igre, se je udeležilo okrog 300 športnikov iz 14 držav. V devetih športih so si razdelili 43 kompletov medalj. Prvo medaljo na igrah moderne dobe je v troskoku osvojil Američan James Conolly, s čimer je postal nekakšen naslednik Grka Koroibosa, ki je leta 776 pred našim štetjem osvojil prvo medaljo na antičnih igrah.
Največje ime iger leta 1896 je bil grški pastir Spiridon Louis, zmagovalec maratonskega teka. Na tekmovanju ga je v ciljnem teku spremljal sam grški prestolonaslednik, tekač pa je po zmagi dobil za nagrado oblačila in brezplačno britje do konca življenja. Najuspešnejši udeleženec je bil nemški zlatar Carl Schumann, ki je v telovadbi in rokoborbi osvojil štiri prva mesta. Na prvih igrah so zmagovalci prejeli oljčno vejico in medaljo iz srebra, drugouvrščeni tekmovalci pa bakreno medaljo. Tretje mesto takrat še ni bilo nagrajeno.
PARIZ 1900
Do manjšega zapleta je prišlo v skoku v daljino, ki ga je dobil Američan Myer Prinstein, ki na glavnem tekmovanju v nedeljo iz verskih razlogov ni nastopil, zato so mu priznali kar najboljši izid iz kvalifikacij. Prvo ime iger je bil Američan Ray C. Ewry. Kot otrok je prebolel paralizo in se moral še enkrat učiti vseh osnovnih gibov, kljub temu pa je zmagal v skoku v višino, daljino in troskoku. Prvič so se iger udeležile tudi ženske, a Američanka Margaret Abbott v pariški zmedi vse do leta 1955 ni izvedela, da je zmagala na turnirju v golfu.
ST. LOUIS 1904
Prvi primer večje prevare na igrah. Američan Fred Lorz je dobil maratonski tek, kasneje pa je bil diskvalificiran, saj se je kar 16 kilometrov peljal z avtomobilom. Zmaga je tako pripadla drugemu Američanu Thomasu Hicksu. Slednji si je med tekom pomagal z dodatnimi beljakovinami, konjakom in strihninom. Njegov trener je dejal: "Tek je jasno pokazal, da droge pomagajo tekmovalcem."
Začasno je bilo v programu OI tudi pljuvanje tobaka v daljino, skakanje s sodi, sabljanje s palicami in podobne igre. Tudi v St. Louisu so bile igre del svetoven razstave, a je bila še večja kot štiri leta prej v Parizu. Edina prava novost, ki se je ohranila do današnjih dni, je bila, da so prvič podelili zlato, srebrno in bronasto odličje.
ATENE 1906
Grki so leta 1906, ob desetletnici prvih iger, pripravili vmesno tekmovanje, ki pa ga nikoli niso uradno priznali, rezultati tekmovanj pa prav tako ne štejejo v nobeni uradni olimpijski statistiki.
LONDON 1908
Za 2034 športnikov iz 22 držav so prvič v zgodovini iger pripravili poseben objekt. Stadion White City v Shepheerd's Bushu je sprejel blizu 100.000 gledalcev in bil prvi korak k današnji "velikosti" iger. Stadion je ob nogometnem igrišču že imel tudi atletsko in kolesarsko stezo, del stadiona pa je bil tudi plavalni bazen. V Londonu je bila prvič izvedena tudi slavnostna otvoritev iger s prihodom reprezentanc na stadion, kjer so bile prvič izobešene tudi zastave držav udeleženk.
Za eno od tragičnih zgodb iger je poskrbel italijanski maratonec Dorando Pietri, ki je vodil na maratonu skoraj vse do cilja, ko se je zgrudil. Kasneje je bil diskvalificiran, ker so mu gledalci pomagali prečkati ciljno črto. Med tistimi, ki so mu pomagali, je bil tudi Arthur Conan Doyle, kasnejši pisec slavnih romanov o detektivu Sherlocku Holmsu.
STOCKHOLM 1912
Indijanec iz Oklahome, Jim Thorpe, je bil nepremagljiv v peteroboju in deseteroboju. S svojimi rezultati bi se tudi 44 let kasneje v Melbournu uvrstil med najboljšo osmerico v deseteroboju. Kljub temu je bil Thorpe tragična osebnost iger v Stockholmu. Nekdo izmed funkcionarjev je izvedel, da je športnik že pred leti vzel denar za igranje na baseballski tekmi. Zaradi prekršitve pravila o amaterizmu so ga leta 1913 diskvalificirali in MOK ga je rehabilitiral šele leta 1982.
Prvo medaljo je osvojil tudi Slovenec. Rudolf Cvetko se je s Švedske vrnil s srebrom, ki ga je osvojil s sabljaškim moštvom Avstroogrske. Značilnost iger v Stockholmu je bila uvedba fotofiniša, panogam v programu iger so se pridružile tri konjeniške discipline, prvič pa so se iger udeležili športniki z vseh petih celin.
BERLIN 1916
Olimpijske igre, ki bi morale po antičnem zgledu premagati vsak vojaški spopad, je prvič v zgodovini modernih iger preprečila vojna - tokrat prva svetovna.
ANTWERPEN 1920
Tekme žensk so se dokončno ustalile v olimpijskem programu, daleč pred vsemi pa je v tem boju "korakala" francoska teniška igralka Suzanne Lenglen, ameriška plavalka Ethelda Bleibtreu pa je postala prva ženska s tremi osvojenimi zlatimi medaljami. Prvič je bila v Antwerpnu izobešena tudi olimpijska zastava s petimi barvnimi krogi, ki simbolizirajo pet kontinentov in prvič je bila izrečena olimpijska zaprisega. Svojo kariero je v Antwerpnu začel slavni finski tekač Paavo Nurmi, ki je osvojil prve tri od svojih devetih zlatih in skupno kar dvanajstih olimpijskih odličij. Trikrat je prišel še do srebra.
Med Slovenci je za novonastalo jugoslovansko državo, ki je organizirala tudi svoj olimpijski komite, nastopil le nogometaš Stanko Tavčar. Žal je dres oblekel le enkrat, saj je jugoslovanska reprezentanca izgubila proti Češkoslovaški z 0:7. Na igrah so manjkale Nemčija, Avstrija, Madžarska, Bolgarija in Turčija, poraženke iz prve svetovne vojne.
PARIZ 1924
Pariz se je z uspeli igrami odkupil za ponesrečeno prvo izvedbo leta 1904. Med zvezdniki iger je bil nedvomno ameriški plavalec Johnny Weissmuller, ki je osvojil tri zlata odličja in bil prvi človek, ki je 100 metrov preplaval v manj kot minuti. Še večje slave je bil športnik deležen pozneje v filmih o Tarzanu.
Zmagovalno pot je nadaljeval Finec Nurmi, ki je v petih nastopih osvojil pet zlatih odličij. Vrhunec sta bila nastopa na 1500 in 5000 metrov, ki sta bila izpeljana v eni uri. Športnik iz Slovenije je prvič osvojil zlato olimpijsko medaljo. Telovadec Leon Štukelj je bil uspešen kar dvakrat - v mnogoboju in na drogu. Na igrah je nastopilo kar 10 Slovencev, najbolj nesrečna pa je bila osmerica telovadcev, ki je osvojila kopico 4., 5. in 6. mest in tako ostala brez še kakšne medalje.
Štukelj je bil četrti še v preskoku in in na krogih, po vrnitvi v Novo mesto pa je člana športnega društva Sokol župan dr. Josip Režek pozdravil z besedami: "Ave, triumphator!" Poleg četrtega mesta v ekipnem tekmovanju, kjer so ob Štuklju nastopali še Janez Porenta, Stane Žilič, Michael Oswald, Stane Derganc, Stane Hlastan, Rastko Poljanšek in Jože Primožič, je četrto mesto na konju zasedel Hlastan, Derganc in Žilič pa sta bila peta (plezanje in konj).
AMSTERDAM 1928
Nurmi je osvojil še 10., 11. in 12. olimpijsko odličje. Prvič pa je na prizorišču iger gorel olimpijski ogenj. Ženske so tekmovale tudi v atletiki. Med Slovenci je legendarni Štukelj osvojil še tretjo zlato medaljo, tokrat na krogih; v ekipi s Primožičem, Antonom Malejem, Edvardom Antosiewiczem, Borisom Gregorko, Porento in Dergancem pa je osvojil bron. Primožič je dodal še srebro na bradlji, Derganc bron v preskoku.
Japonec Mikio Oda je zmagal v troskoku in postal prvi azijski olimpijski prvak. Atletski boji na stezi so se odvijali na 400 metrov dolgi progi, kar je kasnje postal standard atletskih tekmovanj. V ospredje je prvič stopil južnoameriški nogomet. Urugvaj je v finalu premagal Argentino. Urugvajci so dve leti kasneje v domačem Montevideu postali tudi prvi svetovni prvaki. Indija je osvojila prvo zlato kolajno v hokeju na travi in s tem začela niz šestih olimpijskih zmag v tem športu.
Organizatorji so pričakovali, da si bo veliko gledalcev prišlo ogledati tekmovanja z avtomobili. Parkirna mesta so za tujce označili z veliko belo črko P na modri podlagi.
LOS ANGELES 1932
To so bile igre svetovnih rekordov, ki so bili prvič zabeleženi z elektronskim merjenjem časa. Skupaj so jih tekmovalci dosegli kar 39. Športniki so prvič bivali v olimpijski vasi, a le moški, ženske so bile nastanjene v hotelu. Američani so prevzeli idejo iz Amsterdama in se odločili za marketing.
Največjo napaka v zgodovini iger se je pojavila v teku na 3.000 metrov z ovirami, saj so tekmovalci zaradi napake sodnika tekli krog več. Nurmi si je želel nastopiti tudi v Los Angelesu, a so ga zaradi kršenja pravila amaterizma suspendirali. Američan Eddie Tolan, ki je zmagal v teku na 100 in 200 metrov, je kot prvi napovedal preboj Afroameričanov v sam vrh svetovnega športa. Novost iger v Los Angelesu je tudi uvedba zmagovalnega odra.
V hokeju na travi so nastopile le tri reprezentance. Domačini so z 1:24 izgubili proti Indiji in z 2:9 proti Japonski, vendar so osvojili bron. V ženskem plavanju je tri zlate kolajne osvojila Američanka Helene Madison, v moškem plavanju pa so blesteli Japonci, ki le enkrat niso priplavali do zlatega odličja. Prvo in doslej tudi edino konjeniško zlato kolajno je za Japonsko osvojil Takeichi Nishi. Leta 1945 je kot japonski oficir umrl v spopadih z Američani na otoku Iwo Jima. Je glavni karakter filma Pisma z Iwo Jime, ki ga je leta 2006 posnel ameriški igralec in režiser Clint Eastwood.
BERLIN 1936
Oblast v Nemčiji je igre izkoristila v propagandne namene, a je nemška oblast s svojo željo po propagandi poskrbela tudi za vrhunski športni spektakel. Hkrati je propaganda pomenila tudi, da so se posnetki tekmovanj prvič selili na televizijo, pa čeprav le v Berlinu.
V atletiki je v posmeh takratni "arijski" Nemčiji vrhunske rezultate dosegel temnopolti Američan Jesse Owens. 100 m je pretekel v 10,3 sekunde in v daljino skočil 8,06 metra, kar sta zelo dobra atletska dosežka tudi več kot 70 let kasneje, skupaj pa se je veselil kar štirih zlatih medalj. Novost Berlina je tudi pot olimpijske bakle do prizorišča.
Slovenci so v Berlinu po osmih letih vnovič nastopili na olimpijskih igrah, s srebrom na krogih pa je Štukelj osvojil zadnjo v seriji kolajn. Poleg naših telovadcev so med drugimi prvič nastopili tudi atleti in plavalci. Nastopilo je kar 26 slovenskih športnikov, prvič tudi četverica žensk, ki je s 4. mestom v gimnastiki osvojila najboljšo slovensko žensko uvrstitev na poletnih olimpijskih igrah, vse do iger v Atlanti 1996.
TOKIO 1940/LONDON 1944
Druga svetovna vojna je preprečila izvedbo olimpijskih iger v letih 1940 in 1944.
LONDON 1948
Prvi športnik iger je bila tokrat ženska. Tridesetletna mati dveh otrok, Nizozemka Fanny Blankers Koen, prijel se je jo vzdevek leteča gospodinja, je zmagala v teku na 100 metrov, 200 metrov, 80 metrov z ovirami in štafeti. Nameravala je nastopiti tudi v skoku v višino in daljino, vendar tega zaradi natrpanega razporeda ni zmogla. Da je sposobna osvojiti zlato tudi v teh dveh disciplinah, je dokazala tri leta kasneje s svetovnim rekordom v peteroboju.
Prvih povojnih iger se je udeležilo 12 Slovencev, najboljši uvrstitvi sta dosegla plavalca Ciril Pelhan in Tone Cerar s petima mestoma. Značilnost iger je tudi, da na njih zaradi povzročitve druge svetovne vojne niso smeli nastopiti Nemci in Japonci, prvič pa so tekmovale novonastale komunistične države.
HELSINKI 1952
Prvič so se iger udeležili športniki iz Sovjetske zveze. Z 295 tekmovalci so imeli najštevilčnejšo ekipo, ki je bila po uspešnosti na drugem mestu takoj za ZDA in napovedala konkurenco za naslednjih 40 let.
Igre pa so bile v znamenju čeških zakoncev Emila in Dane Zatopek. Emil, "Lokomotiva", je po pričakovanju zmagal v teku na 10.000 metrov, presenetljivo pa dobil tudi pol krajšo razdaljo. Prvič v življenju je tekel tudi v maratonu, po 20 kilometrih prevzel vodstvo, ki ga do konca ni več izgubil. Njegova žena Dana je zmagala v metu kopja in ponekod so igre poimenovali kar Zatopekiada, čeprav je bil najuspešnejši posameznik iger Rus Viktor Čurin, ki je v gimnastiki osvojil štiri zlate in dve srebrni medalji. Zadnjič je na OI nastopil tudi Nurmi. 55-letnik je prižgal olimpijski ogenj in požel neznanski aplavz.
Iz Slovenije je na Finsko odpotovalo deset športnikov, najbolje uvrščena pa je bila ženska gimnastična vrsta v skupinskem nastopu z obročem na 8. mestu. Madžarski nogometaši so v finalu z 2:0 premagali Jugoslavijo. Znova sta smeli nastopiti tudi Nemčija in Japonska.
MELBOURNE (Stockholm) 1956
Svetu je že zavladala hladna vojna. Šport pa je združil zaljubljene vzhodnega in zahodnega bloka. Na igrah v Avstraliji sta se zaljubila ameriški zmagovalec v metu kladiva Harold Connoly in zmagovalka v metu diska Čehinja Olga Fikotova. Leto dni kasneje je tako prišlo do prve poroke znanih športnikov z vzhoda in zahoda. Fikotova je s priimkom Connoly nastopila še na štirih olimpijskih igrah, kasneje pa zaslovela predvsem kot trenerka znane Evelyn Ashford. Leta 1973 sta se zaljubljenca iz Melbourna ločila.
Prvič je na igrah nastopila tudi najuspešnejša športnica vseh časov Ukrajinka Larisa Semjonovna Latinina, ki je tako kot madžarska telovadka Agnes Keleti osvojila štiri zlate medalje. Latinina je skupno na olimpijskih igrah za Sovjetsko zvezo osvojila 18 kolajn (9 zlatih, 5 srebrnih in 4 bronaste). Leta 1956 je SZ z vojaško silo sicer posredovala na Madžarskem, to pa se je odrazilo na izjemno grobi tekmi obeh vaterpolo reprezentanc.
Zaradi strogih predpisov so se tekmovalci v konjeniških športih merili v Stockholmu, saj Avstralija ni dovolila začasnega uvoza tekmovalnih konjev. Izmed treh slovenskih atletov je Stanko Lorger dosegel prvega izmed treh 5. mest za slovensko atletiko.
RIM 1960
Prve igre v Rimu, ki jih je de Coubertain v italijanski prestolnici načrtoval že za leto 1908, so minile v znamenju temnopoltih športnikov. Na vrhuncu moči je bila Wilma Rudolph - črna gazela, ki je ženski tek na 100 metrov dobila v odličnem času 11,3 sekunde. Drugi Američan, ki je v naslednjem desetletju zaznamoval svetovni boks, je bil komaj 18-letni Cassius Clay, kasneje pod novim imenom Muhammad Ali skoraj nepremagljivi profesionalec v težki kategoriji. Maraton pa je nekoliko presenetljivo dobil Etiopijec Abebe Bikila, ki je več kot 42 km dolgo progo pretekel bos.
Do zlate kolajne v jadranju je prišel bodoči kralj Grčije Constantine II., ki se je vpisal v zgodovino kot zadnji grški kralj, leta 1973 se je moral odeči svoji kroni. Pakistan je v hokeju na travi prekinil dominacijo Indije, ki je trajala od leta 1928, to pa je bilo tudi prvo zlato za pakistanski šport.
Igre v Rimu so bile tudi prve prave "televizijske igre" in antični Rim v ozadju tekmovališč je bil veličastna kulisa. Na igrah je sodelovalo kar 27 Slovencev, pohod proti olimpijskemu zlatu pa je s 5. mestom napovedal telovadec Miro Cerar.
TOKIO 1964
Prve igre v Aziji je zaznamovala japonska tehnologija. Olimpijski objekti in organizacija so presegli vsa pričakovanja. Tehnične novosti so se pojavile tudi v atletiki. Športniki v skoku s palico so prvič uporabili orodje iz steklenih vlaken. Maraton je vnovič dobil Bikila, ki je bil pet tednov pred nastopom operiran na slepiču. Tokrat je nastopil v športni obutvi. V igre se je vnovič vmešala tudi politika, saj je bila z iger zaradi apartheida izključena Južnoafriška republika, ki na igrah ni smela nastopiti vse do leta 1992.
Bob Hayes je osvojil zlato v teku na 100 metrov s svetovnim rekordom 10,0 sekund. V polfinalu je tekel že 9,9, a ob preveliki pomoči vetra. Joe Frazier, kasnejši profesionalni boksarski svetovni prvak v težki kategoriji in veliki tekmec Muhammada Alija, je osvojil zlato.
Zlato na konju z ročaji in bron na drogu sta bili bera Mira Cerarja. Med 18 športniki je odlično nastopil tudi osmerec brez krmarja (4. mesto), ki ga je upravljalo kar sedem slovenskih veslačev, pa tudi osmi član Mandič iz Splita se je kasneje preselil na Bled.
CIUDAD DE MEXICO 1968
Zaradi ugodnega višinskega položaja tekmovališč (nadmorska višina 2200 m) so bili doseženi nekateri vrhunski izidi. Izstopala sta predvsem skok Boba Beamona v daljino (8,90 m) in tek Lee Ewans na 400 metrov (43,86), ki sta bila za svetovno konkurenco dolga leta nedosegljiva.
Dick Fosbury je v skoku v višino prvič poskušal z novo tehniko, ki jo uporabljajo še danes. Tommy Smith in John Carlos sta v znak podpore gibanju "Black Power" na zmagovalnem odru dvignila v zrak pesti in na ta način opozorila na položaj temnopoltih prebivalcev ZDA. V protestu se jima je na odru za zmagovalce pridružil še belopolti Avstralec Peter Norman s priponko za pravice temnopoltih. Smith in Carlos sta bila doživljenjsko izključena z OI, Normana pa za kazen leta 1972 niso uvrstili v reprezentanco.
Še tretji veliki šampion boksa je prišel do zlate olimpijske kolajne, tokrat jo je v težki kategoriji prejel George Foreman. Ameriški metalec diska Al Oerter je prišel do četrtega zaporednega naslova prvaka in postal prvi atlet s takšnim dosežkom. Čáslavská je tokrat osvojila štiri zlate kolajne v gimnastiki. Prvič so pri ženskah opravili kontrolo spola, prvič pa so bili opravljeni tudi dopinški testi. Prva žrtev slednjih je postal švedski peterobojec Hans-Gunnar Liljenwall, izključen je bil zaradi alkohola. Pred tekmovanjem je popil več piv. Igre so zaznamovale tudi študentske demonstracije, ki so terjale več kot 100 žrtev. Cerar je ponovil uspeh na konju z ročaji. S srebrom pa sta se "okrasila" člana jugoslovanske košarkarske reprezentance Ivo Daneu in Aljoša Žorga.
MÜNCHEN 1972
Olimpijska ideja de Coubertaina je doživela najhujši pretres v zgodovini iger. Peterica palestinskih teroristov je 5. septembra vdrla v olimpijsko vas, umorila dva izraelska športnika, devet pa so jih odpeljali kot talce. Poskus nemške policije, da bi osvobodila talce, se je ponesrečil, življenje pa je izgubilo še 17 ljudi. Igre so se po dnevu premora kljub tragediji in zgodovinski izjavi takratnega predsednika MOK Averyja Brundaga "The Show must go on" nadaljevale.
V ženski gimnastiki je s tehničnim znanjem izstopala sovjetska tekmovalka Olga Korbutina, med moškimi pa je bil najboljši ameriški plavalec Mark Spitz, ki je v sedmih nastopih osvojil sedem zlatih odličij, ki jih je dodal dvema izpred štirih let. Ker je bil židovskega porekla, so mu zaradi njegove varnosti odsvetovali sodelovanje na zaključku iger.
Odigrana je bila najbolj kontraverzna tekma v zgodovini košarke. V finalu se je že zdelo, da so Američani s 50:49 premagali Sovjete, a so po zmedi pri zapisnikarski mizi nato še dvakrat ponavljali zadnje tri sekunde tekme, ki so jo slednji naposled dobili z 51:50. Američani niso želeli sprejeti srebrnih kolajn, še zdaj se nahajajo v blagajni v Lozani.
Finec Lasse Virén je slavil v tekih na 5.000 in 10.000 metrov, na slednji preizkušnji je med tekom celo padel, ta dosežek pa je nato uspel ponoviti tudi čez štiri leta v Montrealu. Valerij Borzov je slavil v teku na 100 in 200 metrov. Njegova največja tekmeca na 100 m AmeričanaRey Robinson in Eddie Hart sta zamudila na četrtfinalni tek, saj so jima narobe sporočili čas starta. Avstralski plavalec Shane Gould je osvojil tri zlate, eno srebrno in eno bronasto kolajno pri 15 letih.
Američan Frank Shorter, ki se je sicer rodil v Münchnu, je po 64 letih ZDA znova prinesel naslov v maratonu. Ko se je Shorter bližal stadionu, je na stezo v opremi stekel nemški študent Norbert Sudhaus in odtekel zadnji kilometer. Ker je množica menila, da gre za vodilnega na maratonu, ga je bučno spodbujala, nato pa so organizatorji le odkrili za kaj gre, Sudhausa so s steze odstranili varnostniki. Le hip za tem je na stadion pritekel Shorter, ki ga je šokiralo, da je nekdo pred njim in da mora poslušati negodovanje in jezo gledalcev. Ta je bila sicer usmerjena proti Sudhaus. To je bilo tretjič, da je Američan osvojil maraton (po Thomasu Hicksu 1904 in Johnnyju Hayesu 1908), prav vsakič pa kasnejši zmagovalec ni kot prvi pritekel na stadion.
Igre je zaznamoval tudi doping, saj so ga dokazali kar štirim dobitnikom medalj. Po dolgem premoru sta se na igre vrnila rokomet (1936) in lokostrelstvo (1920), prvič pa so nastopili slalomisti na divjih vodah. V številnem slovenskem zastopstvu je bila odličju najbližje Draga Stamejčič s 5. mestom v atletskem peteroboju.
MONTREAL 1976
Vlogo prve telovadke sveta je prevzela Romunka Nadia Comaneci, ki je kar v sedmih nastopih prejela sanjsko oceno 10,0. Osvojila je tri zlate kolajne, srebro in bron. Čez štiri leta v Moskvi je k tej beri dodala še po dve zlati in srebrni odličji. Najboljši posamezniki iger so bili sicer s štirimi zlatimi medaljami ruski telovadec Nikolaj Andrijanov ter vzhodnonemška plavalka Kornelia Eder in ameriški plavalec John Naber. Svojo zmagovalno pot pa je v Montrealu začel ameriški tekač čez ovire Ed Moses.
Taro Aso je bil član japonske strelske ekipe, 32 let kasneje je bil izvoljen za premiera dežele vzhajajočega sonca. Telovadec Shun Fujimoto je pomagal Japonski do zlata v ekipni tekmi z zelo poškodovanim kolenom. Poškodoval se je na parterju, a mu je uspelo skriti resnost poškodbe. Sledil je nastop na krogih, ki ga je zaključil z lepo izvedenim trojnim saltom in pristankom na tleh. Dobil je oceno 9,7 in prinesel Japonski zlato. Leta kasneje, ko so ga vprašali, če bi to storil še enkrat, je odvrnil: "Ne! Nikoli!"
Peterica ameriških boksarjev,Sugar Ray Leonard, Leon Spinks, Michael Spinks, Leo Randolph in Howard Davis Jr., je osvojila zlato. Veljajo za najboljšo boksarsko ekipo v zgodovini, le Davis kasneje ni postal profesionalni svetovni boksarski prvak. Britanska princesa Anne je bila edina ženska tekmovalka, ki ji ni bilo opraviti testa spola. Bila je članica konjeniške ekipe.
Luann Ryon je v lokostrelstvu osvojila zlato za ZDA, to je bil njen prvi nastop na mednarodni ravni. Kanadčan Alex Oakley je nastopil v hitri hoji, s 50 leti pa je postal najstarejši tekmovalec olimpijskih iger v atletiki. To so bile njegove pete OI. Do zlatega sabljaškega odličja je na ekipni tekmi prišel Nemec Thomas Bach, ki zdaj opravlja funkcijo predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja. Ženske so se prvič pomerile v rokometu, veslanju in košarki.
Ostali so tudi objekti, kjer so se Kanadčani ušteli pri vlaganjih in za "olimpijski park stoletja" plačujejo davek še danes. Igre pa so vnovič zašle v primež politike. Ker je MOK dovolil nastopiti Novi Zelandiji, ki je z ragbi reprezentanco nastopala v JAR, je iz Kanade odpotovalo 28 afriških držav. Vidnejših izidov slovenski športniki niso dosegli. V moštvu košarkarske reprezentance, ki je osvojila drugo mesto, pa je takrat igral tudi košarkar Olimpije Vinko Jelovac.
MOSKVA 1980
Novoizvoljeni predsednik MOK Juan Antonio Samaranch je bil pred težko nalogo. Politika je premagala šport. Montreal 1976 je bojkotiralo nekaj afriških držav, igre v Moskvi pa kar 60 večinoma zahodnih držav, na čelu z ZDA. Vzrok za bojkot je bila sovjetska zasedba Afganistana leto poprej.
Kljub močno okrnjeni konkurenci, je bilo v Moskvi doseženih kar 34 novih svetovnih rekordov. Ena izmed poslastic iger je bil tek na 1.500 metrov. Britanec Steve Ovett je bil v tej disciplini nepremagan že 45 tekem, a ga je tokrat ugnal rojak Sebastian Coe, Ovett je bil le tretji. Slednji je sedanjega predsednika IAAF sicer presenetljivo ugnal v teku na 800 metrov.
V skoku s palico je šele drugi svetovni rekord, ki je bil dosežen na olimpijskih igrah (prvi je padel 1920), postavil Poljak Władysław Kozakiewicz. Preskočil je 5,78 metra. Med njegovim nastopom so sovjetski navijači vpili nanj in ga zmerjali, Kozakiewicz pa se jim je po zmagi oddolžil s kretnjo z upognjenim komolcem in prekrižano roko. Gesta se na Poljskem zdaj imenuje Kozakiewiczev pozdrav.
Kubanec Teófilo Stevenson je postal prvi boksar v zgodovini s tremi zaporednimi olimpijskimi naslovi v težki kategoriji. Kubanci so ob odsotnosti Američanov v boksu osvojili šest zlatih, dve srebrni in dve bronasti odličji. Leta 1904 je enak dosežek uspel predstavnikom ZDA, vendar je bilo le malo borcev iz drugih držav. Po eno boksarsko zlato so osvojile SZ, Italija, Vzhodna Nemčija, Bolgarija in Jugoslavija - Slobodan Kačar.
Jugoslovani so osvojili zlato na košarkarskem turnirju, v finalu so premagali Italijo. Madžari so v vaterpolu osvojili bron in tako nadaljevali niz osvajanja odličij v tem športu od leta 1924. Slovenska bera iz Moskve sta bili 5. mesti tekača Roka Kopitarja in doslej najboljšega plavalca na olimpijskih igrah Boruta Petriča.
LOS ANGELES 1984
Moskva vrača udarec. Z izjemo Kitajske, Romunije in Jugoslavije so igre v Los Angelesu bojkotirale vse države s komunističnim režimom. Američani so kljub temu uresničili del svojih sanj, saj je igre prvič financiralo gospodarstvo in prirediteljem je po igrah ostalo 225 milijonov dolarjev dobička, obenem pa so osvojili kar 83 zlatih medalj.
Prvi športnik iger je bil ameriški atlet Carl Lewis, ki je osvojil kar štiri zlata odličja in bil proglašen za naslednika Jesseja Owensa. Maročanka Nawal El Moutawakel je postala prva olimpijska zmagovalka iz muslimanske države, zmagala je na 400 metrov z ovirami. Prvo zlato v zgodovini je osvojila Kitajska. V prvi končni disciplini iger je Xu Haifeng slavil v streljanju s pištolo na 50 metrov. A kitajski uspehi se tu niso nehali. Li Ning je v gimnastiki osvojila 6 kolajn (tri zlate, dve srebrni in eno bronasto).
Britanec Steve Redgrave je osvojil svojega prvega od petih naslovov v veslanju. Francija je z 2:0 v nogometnem finalu premagala Nemčijo, dvoboje turnirja pa si je na stadionu Rose Bowl večkrat ogledalo tudi več kot 100.000 ljudi. To je bil tudi glavni razlog, da so ZDA kasneje izvedle svetovno prvenstvo leta 1994. Ob domači košarkarski zmagi so zaigrali tudi kasneje legendarni NBA igralci Michael Jordan, Patrick Ewing in Chris Mullin. Vsi trije so bili osem let kasneje v Barceloni tudi člani originalnega Dream Teama.
Medalje so Slovenci osvajali v jugoslovanskih reprezentancah. Rolando Pušnik in Alenka Cuderman sta se vrnila z zlatom v rokometu, Marko Elsner in Srečko Katanec pa z bronom v nogometu. Dobro se je odrezal tudi judoist Filip Leščak s 5. mestom.
SEUL 1988
Vrhunec iger se je kmalu izkazal kot največji udarec športu. Kanadčan Ben Johnson je moški sprint dobil s fantastičnim svetovnim rekordom 9,79 sekunde, kmalu zatem pa so mu dokazali jemanje nedovoljenih poživil in mu za štiri leta prepovedali nastope, s čimer je postal največji prevarant v zgodovini iger.
V program iger se je vrnil tenis, zmagala sta Nemka Steffi Graf ter Slovak Miroslav Mečiar, in profesionalni športniki so se dokončno uveljavili tudi na olimpijskih igrah. Ameriška sprinterka Florence Griffith Joyner je slavila na 100 in 200 metrov, na slednji razdalji je postavila še danes veljavni svetovni rekord s časom 21.34. Še eno zlato je osvojila na 4 x 100 metrov, srebro pa na 4 x 400. Kmalu po olimpijskih igrah je končala športno pot.
Kanadski jadralec v razredu finn Lawrence Lemieux je bil na poti k srebrni kolajni, a se je odločil zapustiti regato in je raje priskočil na pomoč poškodovanemu tekmecu. V cilj je prišel kot 21. Kasneje je dobil medaljo Pierre de Coubertina za svoj pogum in požrtvovalnost.
Christa Luding-Rothenburger iz Vzhodne Nemčije je postala prva in doslej edina športnica s kolajno na zimskih in poletnih olimpijskih igrah. Kolesarsko srebro je dodala k zlatu s hitrostnega drsanja v Calgaryju (1988). Njena rojakinja Kristin Otto je v plavalnem bazenu osvojila šest zlatih odličij. Švedska sabljačica Kerstin Palm je postala prva športnica z udeležbo na sedmih igrah. Američani so zadnjič na olimpijskih igrah v košarki nastopili s srednješolsko ekipo in se uvrstili za Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.
Drugo mesto Jureta Zdovca in Polone Dornik s košarkarskima reprezentancama tedanje Jugoslavije ter bron rokometašev Rolanda Pušnika in Iztoka Puca so slovenska bera iz moštvenih tekmovanj. Veslaško olimpijsko bero medalj pa sta začela Blejca Sadik Mujkič in Bojan Prešeren v dvojcu s krmarjem.
BARCELONA 1992
Igre so bile neke vrste domače tekmovanje za predsednika MOK Samarancha, ki je mestu močno pomagal pri pridobitvi iger, Barcelona pa se mu je oddolžila s pravo špansko fiesto, ki se je je udeležilo vseh 159 takratnih nacionalnih olimpijskih komitejev.
Preko TV zaslonov si je tekmovanja ogledalo 3,5 milijarde ljudi in poskrbelo za velik dobiček tudi pri MOK. Po političnih spremembah v vzhodni Evropi so bili po udeležbah preseženi vsi rekordi. Največja zanimivost pa je ponovno prišla iz ZDA - v Dream Teamu so zaigrali zvezdniki NBA lige z Michaelom Jordanom, Larryjem Birdom in Magicom Johnsonom na čelu.
Kitajski skakalec v vodo Fu Mingxia je s 13 leti postal najmlajši olimpijski zmagovalec v zgodovini. Zablestela je tudi 18-letna madžarska plavalka Krisztina Egerszegi s tremi zlatimi kolajnami, Jennifer Capriati pa je postala olimpijska prvakinja v tenisu pri 16 letih. Posamični junak iger je bil beloruski telovadec Vitalij Šerbo s šestimi zlatimi odličji
Britanski atlet Derek Redmond si je v polfinalu teka na 400 metrov strgal stegensko mišico, a ni želel odnehati. Ko se je mučil s tekom do cilja, je s tribun pritekel njegov oče in mu pomagal čez ciljno črto ob stoječih ovacijah stadiona. Američanka Gail Devers je slavila v teku na 100 metrov v eni najtesnejših odločitev v zgodovini iger, prvih pet tekmovalk je namreč ločilo le šest stotink.
V solo sihronem plavanju sta bili podeljeni dve zlati kolajni. Sodnik je v računalniški sistem pomotoma vpisal oceno 8.7 namesto 9.7 za eno izmed figur, ki jih je izvedla Sylvie Fréchette. Zaradi sodniške napake je Kanadčanka padla na drugo mesto, zlata pa se je veselila Kristen Babb-Sprague. Takojšnji protesti pri Mednarodni plavalni zvezi so bili neuspešni, a je FINA decembra 1993 podelila zlato tudi Fréchettejevi. Svojo kolajno je obdržala tudi Američanka.
Po razpadu Jugoslavije je na letnih olimpijskih igrah v Barceloni prvič zavihrala tudi slovenska zastava. Delegacija 35 športnikov in športnic se je vrnila z dvema odličjema. Najprej sta bron v dvojcu brez krmarja osvojila Iztok Čop in Denis Žvegelj, nato pa še Jani Klemenčič, Sadik Mujkič, Milan Janša in Sašo Mirjanič v četvercu.
ATLANTA 1996
Igre blišča, pa tudi komercializacije, organizacijske in prometne zmede ter bombnega napada, ki je za dva dni zasenčil vse športne dogodke. Samaranch se je ob koncu iger moral izogniti dotlej vedno uporabljeni frazi o "najboljših igrah doslej". Nastopili so športniki iz 197 držav, podelili so 271 kompletov odličij.
Izstopali so atletski dosežki, predvsem svetovna rekorda Donovana Baileya na 100 m in Micheala Johnsona na 200 m. Domača plavalka Amy Van Dyken je bila s štirimi zlatimi medaljami najuspešnejša udeleženka OI. Igre so bile tudi zadnje za legendarnega Carla Lewisa, ki se je poslovil z zmago v skoku v daljino ter deveto zlato olimpijsko medaljo v karieri.
Turek Naim Suleymanoglu z nadimkom žepni Hercules je postal prvi dvigovalec uteži s tremi zlatimi olimpijskimi odličji. Ameriška gimnastičarka Kerri Strug je kljub huje poškodovanemu gležnju z obema nogama pristala na blazini po preskoku in omogočila prvo zlato ekipno kolajno za ameriško gimnastiko. Jackie Joyner-Kersee je svojo kariero končala z bronom v skoku v daljino. Dvanajst let prej je bila v Los Angelesu srebrna v sedmeroboju, v Seulu je bila dvakrat zlata (sedmeroboj in skok v daljino), v Barceloni pa si je priborila še tretji olimpijski naslov v karieri (sedmeroboj). Teniško lovoriko je osvojil Andre Agassi.
Z vitalnim nastopom je navdušil tudi Slovenec Leon Štukelj, takrat še najstarejši živeči olimpijski zmagovalec. Za Slovenijo se je začela srebrna olimpijska doba. Po dveh bronastih medaljah pred štirimi leti sta zablestela kajakaš na divjih vodah Andraž Vehovar in tekačica na 100 metrov z ovirami Brigita Bukovec, ki sta slovenski odpravi priborila medalji.
SYDNEY 2000
"To so bile najboljše olimpijske igre vseh časov!" Te besede je izrekel Samaranch na zaključni slovesnosti in ni pretiraval. Avstralci so se res potrudili, da bi njihove igre v zgodovino prišle kot najboljše. To je sicer doslej uspevalo praktično vsem prirediteljem, a laskavi naslov najboljših iger je posledica objektivnih številk in dejstva, da se v času iger ni zgodil niti en resen incident. Toda glavni vzrok za najboljše olimpijske igre vseh časov ni ne denar, ne številnost gledalcev. Ljudje, ki so te igre organizirali, v prvi vrsti tisti, ki so to delali brez plačila, so na vsakem koraku skrbeli, da so se športniki, obiskovalci ter novinarji počutili kar najbolje.
Igre je med športniki zaznamoval komaj 17-letni avstralski plavalec Ian Thorpe, ki je na 400 m prosto osvojil zlato in popravil svetovni rekord, zlato je osvojil še v disciplini 4 x 100 m prosto, z avstralsko štafeto je zmagal na 4 x 200 m prosto, vsemu temu pa dodal še srebro na 200 m prosto. Med športnicami je blestela Američanka Marion Jones, ki je kot prva ženska sploh na enih OI osvojila pet kolajn v atletiki, vendar pa je morala leta kasneje zaradi zlorabe dopinga odličja vrniti. Čez leta je brez brona ostal tudi Lance Armstrong, ki je bil tretji na cestni kolesarski preizkušnji.
Pričakovanja celotne nacije je v teku na 400 metrov upravičila Cathy Freeman, ki je postala prva udeleženka olimpijskih iger, ki je prižgala olimpijski ogenj, nato pa ji je uspelo poseči po olimpijskem naslovu.
Tudi slovenska olimpijska odprava si bo Sydney zapomnila po superlativih. Z zlatima medaljama Iztoka Čopa in Luke Špika v dvojcu brez krmarja ter Rajmonda Debevca z malokalibrsko puško so se igre za večno zapisale tudi v anale slovenske športne zgodovine.
ATENE 2004
Olimpijske igre so se vrnile v domovino, Grkom pa je po nekaj spodletelih poskusih le uspelo pridobiti največji športni dogodek. Sicer je grški šport po zaslugi atletov Thanoujeve in Kenterisa zaradi dopinga dobil črno piko, a vseeno so igre v svojem "rojstnem kraju" potekale brez večjih pretresov.
Grki so se poklonili tudi zgodovini iger. Met krogle je bil izveden v antični Olimpiji, maratonska proga pa je potekala enako kot leta 1896 - od prizorišča bitke na Maratonskem polju do stadiona Panathenaic, ki so ga za glavnno prizorišče uporabljali na prvih igrah moderne dobe.
Zaznamoval jih je ameriški plavalec Michael Phelps, ki je s šestimi zlatimi odličji skoraj izenačil rekord rojaka Marka Spitza iz Münchna, skupno pa je takrat 19-letni mladenič osvojil kar osem kolajn. Britanka Kelly Holmes je slavila v tekih na 800 in 1.500 metrov, Liu Xiang pa je z 12.91 izenačil svetovni rekord v teku na 110 metrov in Kitajski prinesel prvo atletsko zlato kolajno. Maročan Hicham El Guerrouj je postal prvi atlet po Nurmiju in letu 1924, ki mu je uspelo slaviti na 1.500 in 5.000 metrov.
Američani so izgubili prvo tekmo po prihodu NBA košarkarjev, klonili so proti Portoriku. Kasneje jih je v polfinalu premagala še Argentina, ki je postala tudi prvak. To so bile sicer najuspešnejše igre za južnoameriške države, ki so predvsem po zaslugi Brazilije skupno prišle do devetih zlatih odličij.
Nadaljeval se je tudi niz osvajanja odličij v slovenski izbrani vrsti. Znova ni razočarala veslaška srenja. Branila olimpijskega zlata iz Sydneyja Iztok Čop in Luka Špik sta tokrat osvojila srebro. Poleg njune vrhunske predstave so za Slovenijo medalje osvojili še trije posamezniki, ki so med dobitnike olimpijskih medalj vpisali še dve slovenski nacionalni panožni športni zvezi, vsi trije so se ovenčali z bronom. Dragoceno kovino si je prijadral jadralec Vasilij Žbogar, izborila si jo je judoistka Urška Žolnir, pritekla pa atletinja Jolanda Čeplak.
PEKING 2008
Azija je po Tokiu in Seulu še tretjič v 112-letni zgodovini gostila poletne olimpijske igre. Kitajska je svojo vlogo gostitelja kljub nekaterim protestom svetovne javnosti zaradi očitka o teptanju človekovih pravic v Tibetu odigrala veličastno, takšni pa sta bili tudi otvoritvena in zaključna prireditev. Največji športni dogodek na svetu je tokrat minil tudi brez večjih dopinških pretresov, a bo šele čas pokazal, ali so bile igre zares čiste, ali pa so bili nekateri goljufi znova korak pred tistimi, ki jih skušajo odkriti.
V tekmovalnem smislu je bil še bolj kot pred štirimi leti nesporna prva zvezda ameriški plavalec Phelps, ki je z osmimi zmagami zasenčil tudi svojega dosedanjega vzornika Spitza.
Slovenska ekipa je bila znova odlična, saj je kljub razočaranju nekaterih, ki so merili najvišje, uspela nabrati rekordno bero petih medalj. V ospredju je bil zlati atlet Primož Kozmus, srebrna sta bila plavalka Sara Isakovič in jadralec Vasilij Žbogar, bronasta pa judoistka Lucija Polavder in strelec Rajmond Debevec.
LONDON 2012
Igre so se po letih 1908 in 1948 v britansko prestolnico vrnile že tretjič. Tudi Britanci so priredili igre, ki se jih z bo spominjal cel svet, s svojo bogato kulturo in zgodovino pa so ponudile tudi spremenjen sistem odprtja in zaprtja iger. Obenem so gostitelji morda nepričakovano zasedli tretje mesto po športni uspešnosti med državami. Glavna zvezdnika iger sta bila Phelps, ki se je ustavil pri številki 22 kar se tiče olimpijskih kolajn, in jamajški sprinter Usain Bolt, vnovič prvak na 100 in 200 metrov ter z jamajško štafeto.
Slovenski izkupiček je bila prva posamična ženska zlata medalja judoistke Urške Žolnir, srebro atleta Kozmusa, bron in dokončno slovo legendarnega dvojca s Čopom in Špikom ter bron zimzelenega strelca Debevca.
