Teniški igralec Blaž Kavčič se je odločil, da po 12 letih sklene reprezentančno pot. Kot ključni razlog je v današnjem sporočilu za javnost navedel konstantne poškodbe, ki so ga prisilile, da nastope načrtuje bolj racionalno. Kavčič je za slovensko reprezentanco v Davisovem pokalu zaigral na 22 dvobojih in odigral 33 tekem, na katerih je dosegel 22 zmag. V zadnjih letih so bili nastopi zaradi poškodb redkejši.
"Ni lahko sprejeti tako pomembne odločitve. Vendar, pred dnevi sem dopolnil 31 let, seznam poškodb in operacij je že zelo dolg. Moram poslušati svoje telo in občutke. Vse želim podrediti temu, da bom ostal nepoškodovan. Upam, da bo telo služilo in da odigram še kakšno sezono v celoti," je ob slovesu dejal slovenski igralec.
"Tekem za Davisov pokal sicer ni veliko, dve do tri na leto, vendar je temu treba precej prilagajati urnike, potovanja in podlage. Skupaj s pripravami in potem prilagajanjem nazaj na turnejo gre hitro nekaj tednov. V mojem primeru, ko že zadnjih pet let niti ene sezone nisem odigral v celoti, ima to potem viden vpliv. V prihodnjih letih, kolikor mi jih je še namenjeno, da igram tenis na najvišjem nivoju, želim urnik prilagajati samo še svojemu zdravju," je pojasnil trenutno 116. igralec sveta.
Prvič je Kavčič za reprezentanco nastopil leta 2006, star 19 let, in že na svojem debiju dosegel zmago na tekmi z Alžirijo. Uspešen je bil tudi v svoji zadnji tekmi med posamezniki lani proti Monaku v Mariboru.
"Zagotovo mi bo v spominu vedno ostal moj prvi dvoboj. Sicer pa mislim, da je bil moj reprezentančni vrhunec v sezoni 2014, ko smo v Kranju premagali Portugalsko, ki je nastopila z zelo močno ekipo. Takrat sem zmagal na vseh treh tekmah. Ugnal sem tudi Souso, ki je bil takrat top 50 igralec. Sledil je naslednji dvoboj z Izraelom v Portorožu, za preboj v play off za svetovno skupino. Bilo je dobesedno le nekaj dni po operaciji stopala, ko sploh še nisem čutil podplata, pa sem vseeno zaigral in se boril pet nizov. Ne vem, kako sem takrat to zmogel. Vendar, ko igraš za reprezentanco, se želiš dokazati publiki, navijačem, soigralcem, ki so na klopi in te spodbujajo."
Največja želja v Davisovem pokalu se mu ni uresničila, saj si je želel nastop s Slovenijo v svetovni skupino. "Vedno sem si želel, da bi enkrat zaigrali proti eni najmočnejših reprezentanc v polnih Stožicah. Žal se to ni uresničilo. V Davisovem pokalu treba imeti tudi nekaj sreče z žrebom in potem v tistem trenutku zbrati tudi najmočnejšo ekipo. Sem zelo čustven igralec na igrišču in ko igraš za barve svoje države, se pri meni to še potencira. Vedno, brez izjeme, sem dal na igrišču vse od sebe in iskreno sem hvaležen vsem navijačem in partnerjem, ki so to prepoznali, ki so me podpirali in me še vedno podpirajo," še pravi igralec, ki ga v naslednjih tednih čakajo turnirji serije challenger na Kitajskem.
Slovensko reprezentanco naslednji pomemben obračun čaka že 7. in 8. aprila, ko se bo s Turčijo v Portorožu pomerila za obstanek v II. evroafriški skupini.
