Žrebi na grand slamih potekajo tako, da se 128 igralcev najprej razdeli na 32 nosilcev in 96 nepostavljenih teniških igralcev, ki sodelujejo na turnirju. Prvega nosilca vedno postavijo na prvo mesto razpredelnice, drugega pa na zadnje 128., tako da se pred finalom ne moreta srečati. Mesta tretjega in četrtega nosilca se žrebajo – eden je 33., drugi pa 76., kar pomeni, da se lahko najboljši štirje srečajo šele v polfinalu.
Edina težava je, da je bil Srb Novak Đoković kar 12-krat od 12 žrebov na polovici razpredelnice Rogerja Federerja (torej bi se lahko pomerila v polfinalu), Andy Murray pa je bil vedno znova na polovici Rafaela Nadala. Profesorica Katarina Pijetlović je izračunala, da so možnosti za tak dogodek zgolj 0,02-odstotne, žreb pa je delno računalniški, delno ročni, kjer velikokrat sodelujejo tudi tenisači sami. "To je, kot da bi 12-krat vrgli kovanec in bi vsakič padel na isto stran," je razlagala Pjetlovićeva. Razlog za mešetarjenje naj bi bilo dejstvo, da Federer lažje igra proti Đokoviću, Nadal pa proti Murrayju. Tako Nadalu kot Federerju naj bi podjetje Nike, ki je njun uradni opremljevalec, omogočilo lažjo pot do finala, kjer bi se nato udarila za končno zmago.
Zanimivo – na Ronald Garrosu je bil žreb, vsaj statistično, brezhiben, saj se je Đoković po dvakrat znašel v Nadalovi in v Federerjevi skupini, tako da ga je Pjetlovićeva izvzela iz svoje raziskave. Postopek žreba je na vseh turnirjih enak.
Takole je videti razpredelnica na grand slamih (prvi nosilec je vedno na vrhu, drugi na dnu, tretji in četrti pa bi se morala menjavati na eni in drugi strani žreba):
Predavanje Pjetlovićeve se začne pri 12:30:
