Samuel "Sammy" Kuffour se je leta 1999 za večno vpisal v nogometno folkloro, potem ko je po infarktnem finalu Lige prvakov, ki ga je njegov Bayern proti Manchester Unitedu izgubil v sodnikovem podaljšku, v solzah tolkel po zelenici Camp Noua.
Srce parajoči posnetki so nemudoma obkrožili svet, zdaj 37-letnega ganskega branilca, ki je že končal profesionalno kariero, pa so pred torkovo tekmo četrtfinala s starimi rivali povprašali o spominih na usodni večer v katalonski prestolnici. Kuffour meni, da je Bayern naslov izgubil zaradi ene same menjave – Ottmar Hitzfeld je deset minut pred koncem zamenjal kapetana Lotharja Matthäusa.
"Tekmo še vedno nosim v srcu"
"Še nikoli si nisem ogledal te tekme, ne želim si je videti. Če je po televiziji, me prijatelji kličejo in rečejo: 'Hej, predvajajo tvojo tekmo!' Rečem jim, da si je ne želim gledati, še vedno me boli. Moram jo že pustiti za seboj, toda še vedno jo nosim v srcu. Zelo težko je in ne želim je gledati," je dejal Kuffour, ki je zadoščenje dočakal dve leti kasneje, ko je na San Siru dvignil pokal z velikimi ušesi po zmagi nad Valencio in Zlatkom Zahovićem.
"Prijatelji mi vedno pravijo, da sta bila dva kota (Davida) Beckhama izjemna. Tako je bil dober; spomnim se, da ko smo igrali v skupinskem delu, je ta tip v kazenski prostor poslal kakšnih 50 kakovostnih žog. Toda bili smo mnogo boljši v finalu in prevladovali na igrišču. Mi smo imeli vse priložnosti, toda Manchester je imel tisti dan srečo. V nogometu nikoli ne moreš reči, da je konec, dokler sodnik ne odpiska … Če bi bil jaz (Lothar) Matthäus, bi odigral tisto tekmo do zadnje kaplje krvi. Bil je finale in vsi si želijo slavja; če bi na zelenici ostal on, bi po mojem mnenju to spremenilo tekmo."
Ustavili Cola in Yorka, toda ...
Matthäus je po Kuffourjevih besedah večer pred tekmo prišel v njegovo sobo in kot glavno nevarnost izpostavil izvrstni napadalni dvojec Andy Cole-Dwight Yorke, kar jim je vse do njegovega odhoda iz igre uspevalo, vseeno pa sta zmago Unitedu prinesla dva kota Davida Beckhama, po katerem sta oportunistična zadetka zabila Teddy Sheringham in Ole Gunnar Solskær.
"Noč pred finalom je prišel v mojo sobo in mi rekel: 'Če ustavimo Cola in Yorka, bomo dobili to tekmo.' Potem so ga zamenjali v 80. minuti. Ljudje so se spraševali: 'Zakaj je Lothar Matthäus zapustil igro v 80. minuti?' Ker je bil takšen naš načrt – v tistem času se je že staral, imel je 38 let, zato je tudi igral tako. V igro smo poslali Thorstena Finka, da bi nam držal sredino igrišča, ker smo to počeli skozi celotno sezono. Reči se nam niso izšle po načrtih," je še zaključil Kuffour.
Medtem ko je Afričan v solzah pretepal zelenico katalonskega nogometnega hrama, je sir Alex Ferguson za angleško televizijo dajal eno od najbolj nepozabnih izjav svoje kariere: "Football ... Bloody hell!" ("Nogomet ... Prekleto!", op. a.)
Za sladokusce – finale med Manchester Unitedom in Bayernom leta 1999: