"Hvala Bogu, da so me rešili. Zelo je bolelo, a je zdaj bolje. Srečen sem, ker se je vse izšlo dobro," je dejal Ćiro Blažević, ki je zaradi bolečin v hrbtu pred dobrim tednom pristal v eni od zagrebških bolnišnic, prejšnji petek pa so ga operirali: "Bolelo me je tako, da sem razmišljal o samomoru." Kriv je bil ukleščeni živec zaradi napačnega giba. A njegov vedri duh je pokukal na plano že dva dni po operaciji, ko je že hodil in nalahno tekel po sobi.
"Ćiro je v sijajnem biološkem stanju. Tudi sam bi si želel biti takšen v teh letih. Vendar se z disciplino ne odlikuje ravno," ga je med vrsticami okaral zdravnik Damir Tomac, Ćirov odrešenik bolečin, trener vseh trenerjev in prvovrstni zabavljač pa je nadaljeval z dovtipi: "Doktor, pojdiva se fotografirat. Takole v belem sem videti kot vaš asistent." Določen čas ne sme sedeti, lahko pa hodi in leži. Človeku s tolikšno mero energije življenje v bolnišnici seveda preseda na vso moč, najhuje pa je, da "ne smem voziti motorja".
Ćiro se po misli na samomor spet šali
Miroslav Blažević, 77-letni nekdanji trener hrvaške reprezentance, s katero je bil leta 1998 tretji na svetu, Dinama, Hajduka, Zagreba, Mure, nazadnje iranskega Mes Kermana in številnih drugih klubov, se je znašel v bolnišnici. A se ni izneveril svoji vedri naravi.