"Milivoje Novaković in Mišo Brečko? Seveda vem, kdo sta. Izjemna nogometaša. Drugače imam sezonsko vstopnico za vse tekme kluba," smo se pred dnevi pogovarjali z eno izmed zaposlenih pri organizaciji Eurobasketa, pred tem je omenila, da prihaja prav iz Kölna. Zato je sledilo zgoraj omenjeno vprašanje.
In nato so minili le trije dnevi, da so pri iskanju restavracije nekateri slovenski novinarji srečali enega od zgoraj omenjenih nogometašev. Mišo Bečko, nekdanji kapetan kozličkov, se je namreč v Köln vrnil zaradi košarkarske reprezentance, ki jo s tribun spodbuja zadnji teden.
"V prvi vrsti sem zdaj tu zaradi košarke, čeprav sem imel tudi opravke povezane z nogometom. Prišel sem pogledat, kako v klubu delujejo v kadetskem in mladinskem pogonu, saj sem selektor slovenske reprezentance do 17 let. Tukaj imamo tudi enega Slovenca, želel sem tudi videti, kako mu gre. Obiskal sem še člansko moštvo, otrokoma sem pokazal, kje sta rojena. Morda sta malce pozabila na to mesto. Veliko stvari je bilo za opraviti," je dejal Brečko.
Za moštvo kozličkov do 19 let sicer igra Brestaničan Jaka Čuber Potočnik, ki je sicer šele junija dopolnil 17 let. Trenutno je s štirimi zadetki na treh tekmah, odigral je tekmo manj kot njegovi konkurenti, tretji strelec Bundeslige West. To tekmovanje je sicer razdeljeno na tri skupine: Zahod, kjer igra tudi Köln, Sever/Severovzhod in Jug/Jugozahod, v polfinale lige se uvrstijo zmagovalci posameznih skupin ter drugo najboljše moštvo iz južnega dela države.
V zadnjem kolu Zahoda je sicer Köln v gosteh premagal Bochum s 5:2, Čuber Potočnik je že v tretji in četrti minuti zadel v polno, dvema zadetkoma pa je kasneje, na začetku drugega polčasa, dodal še izborjeno enajstmetrovko. Köln je s štirimi zmagami na prav toliko tekmah prvi na ZAhodu, ima dve točki več od Borussie Dortmund.
Nogometašu, ki je v slovenski izbrani vrsti odigral 77 tekem, sicer zaigra srce, ko se vrne v Köln: "Zagotovo, ko vidim razne stvari - cerkve, mostove, hiše, vso področje, kjer smo živeli z družino. Otroci so že precej pozabili na tisto odbobje. Zelo lepo se je vrniti."
"Vez s Kölnom je precejšnja, to je moj drugi dom. Težko je reči, dolgo časa sem živel tu. Sedem let. Nogometno se mi je tu zgodilo ogromno reči. Vežejo me res posebne vezi, posebne zgodbe. Lepo se je spominjati teh let, sicer so bili vmes tudi težki časi. V sedmih letih se ogromno zgodi. Köln ima, kar se športa in nogometa tiče, neverjetno podporo. Vsak vikend je na nogometni tekmi 50.000 ljudi. Vedno je neverjeten občutek, ko pritečeš na ta stadion."
Brečko je v letih 2008 - 2015 odigral 206 ligaških tekem za Köln, dosegel je pet zadetkov. Ga ljudje na ulici še prepoznajo? V lokalu, kjer je obedoval, so ga vsekakor poznali.
"Nazadnje sem bil tu... Mislim, da štiri leta nazaj. Da, ob 70-letnici kluba, ko so me povabil na praznovanje te obletnice. Leta 2018. Glede na to, da par let že ne igram, me vseeno vsake toliko še kdo prepozna in ustavi. Da, zgodi se vsake toliko časa, da me kdo ogovori. Drugače pa verjetno niti ne računajo, da me lahko srečajo tu."
"Če sem pustil pečat? To je bolj vprašanje za ljudi. Nerad govorim o sebi. Sedem let sem igral tu, bil tri leta kapetan. Verjetno sem pustil nek pečat, nenazadnje sem odigral več kot 200 tekem. V Nemčiji, pa tudi v balkanskih državah, Srbiji, Bosni in Hercegovini zelo cenijo takšne reči. Za njih je to nekaj res posebnega. Biti kapetan 'bundesligaša' ni mala stvar. Z nekaterimi igralci, ki so še tu, sem skupaj igral. Lepo jih je videti. Pomočnik trenerja prve ekipe je igral z menoj. Lepo se je videti z njimi. Koliko pa kdo ceni moj prispevek, pa bi morali vprašati njih. "
A tokrat je zanj v Kölnu v ospredju košarka. "Bil sem na finalu prejšnjega evropskega prvenstva. Takrat sem še igral v Nemčiji, bil sem član Nürnberga. Na hitro sem organiziral, kar med ogrevanjem pred tekmo sem naročil agentu, ko je postalo jasno da gremo v finale, nakup vstopnice. Nato sem si šel ogledati finale s Srbijo v Istanbulu. Upam, da bo tako letos tudi v Berlinu. Držim pesti za fante. Lepo jih je gledati."
Je navdušenec nad košarko? "Sem. Poleg nogometa sta košarka in mogoče še tenis športa, ki sta mi najljubša. Ko sem bil majhen, sem ogromno preigral košarke. Lepo je videti reprezentante, kako držijo skupaj in uživajo na terenu. Upam, da jim bo šlo čim dlje časa tako dobro, da nas bodo navduševali še več let."
