Ko smo se pred polfinalno tekmo svetovnega prvenstva v odbojki pogovarjali z našimi naslednjimi nasprotniki Italijani, je njihov prvi zvezdnik Simone Giannelli na ves glas hvalil slovenske igralce, med drugimi pa se je dotaknil tudi svojega novega soigralca v bodoči sezoni, Gregorja Ropreta.
"V novi sezoni bo Perugia imela dva odlična podajalca, k nam prihaja tudi vaš Gregor Ropret. Gre za odličnega podajalca, o čemer pričajo tudi vse lovorike, ki jih je osvojil, ter naziv najboljšega podajalca minulega evropskega prvenstva. Toda, kar je še pomembneje... Sicer še nisem imel priložnosti, da bi ga spoznal kot soigralca, a seveda sem se pozanimal o njem. Čisto vsi, ampak resnično čisto vsi, so mi povedali, da gre za najboljšega možnega soigralca na svetu. Ni le odličen igralec, ampak predvsem odlična oseba. Vesel sem, da je moj novi soigralec."
Odlični italijanski organizator igre bi težko bolj zadel v polno. Slovenski odbojkarji si ne bi mogli želeti boljšega soigralca. Kljub svoji izjemni kvaliteti mirno in brez pripomb sedi na klopi in čaka na svojo priložnost ob drugem slovenskem odličnem podajalcu Dejanu Vinčiću. Ko pa se pojavi potreba, je vedno pripravljen vskočiti in dvigniti raven slovenske igre. Podobno je bilo tudi v četrtfinalu svetovnega prvenstva proti Ukrajini, ko Dejan ni imel svojega najboljšega dne, Ukrajincem pa je v prvem nizu uspevalo vse, kar so si zaželeli. Suvereno so dobili prvi niz in izgledali nezaustavljivi, a med drugim niso računali na dvig slovenske igre pod taktirko Gregorja Ropreta, ki je skupaj s še enim rezervistom Rokom Možičem uspel spremeniti potek tekme.
"Mislim, da se še ne zavedamo, kaj smo dosegli. To proti Ukrajincem je bila ena zelo težka, čustvena, naporna tekma. Ampak v teh čarobnih Stožicah s temi gledalci nam je uspelo obrniti tekmo. Verjeli smo, da smo boljša ekipa, da nam bo slej kot prej steklo. V tretjem in četrtem nizu smo potem našli tisto svojo pravo igro, bili smo potrpežljivi ter igrali tako, kot smo se dogovorili. Res smo imeli super, super odgovor," je nov izjemen dosežek slovenske odbojke, ko se je naša reprezentanca uvrstila na zaključni turnir najboljše četverice, v pogovoru za Žurnal24 opisal Gregor Ropret.
Gre za daleč največji rezultat Slovenije na svetovnih prvenstvih, a pot med najboljše štiri ekipe sveta ni bila lahka. S prvim nizom proti Ukrajini so nas naši junaki dobro prestrašili. "Verjetno smo si sami na svoja ramena nadeli nekoliko preveč pritiska v vlogi favorita. Na papirju so morda delovali nekoliko 'lažji' nasprotnik, ampak niso se po nesreči znašli v četrtfinalu svetovnega prvenstva. Vse reprezentance v tem delu prvenstva so vrhunske, težko najdete nekega izrazitega favorita. Začeli smo nekoliko preveč nervozno, ko pa so oni začeli fantastično, smo se nekoliko ustrašili, pomislili, da danes pa mogoče ne bo šlo, ampak smo še pravočasno odgovorili. Tudi v drugem nizu smo se nato nekoliko mučili in iskali našo pravo šesterko ter tisto našo pravo igro. Na srečo smo jo v zaključku našli. Našli smo to našo obrambo, ta blok, ki nas je krasil skozi celotno prvenstvo, in v zadnjih dveh nizih smo potem končno imeli stvari pod kontrolo."
Prvi niz proti Ukrajini je bil verjetno celo najslabši slovenski set na celotnem prvenstvu, napad preprosto ni dosegal točk, izkoristek se je vrtel le rahlo nad 30 %, medtem ko so Ukrajinci napadali z več kot 70-odstotnim izkoristkom. Toda Slovenija je verjela v svojo kvaliteto. "Ne bi ravno rekel, da nas je skrbelo, toda zavedali smo se, da moramo vsi skupaj poiskati neko rešitev. Videlo se je, da nam je težko. Ko enkrat Ukrajinci uspejo sestaviti ta svoj visoki dvojni, ali celo trojni blok, je zelo težko napadti. Bistveno je bilo, da smo ščitili naše sprejemalce, igrali potem tudi drugi, tretji napad. Počasi smo začeli bolje sprejemati, prišlo je nekaj lahkih točk preko prvega tempa in pipa. Enostavno smo začeli igrati to igro, ki jo moraš igrati na tem nivoju. Resnično smo vrhunsko odgovorili v tretjem in četrtem nizu, šlo je pa ze eno res težko, težko zmago."
Razlog za odličen odgovor po izgubljenem prvem nizu pa je bila tudi naša klop, saj se je z vstopom Ropreta in kasneje Možiča spremenil ritem igre in začel vzpon Slovenije ter zaton Ukrajine. Slovenski selektor Gheorghe Cretu na samem prvenstvu ni veliko menjal, igral je predvsem z eno in isto postavo, menjaval je le podajalca. Tokrat pa se je izkazalo to, na kar Slovenija ves čas opozarja. Imamo 14 igralcev, izmed katerih lahko čisto vsak nekaj prinese in doda igri Slovenije. "Že od začetka poudarjamo, da imamo štirinajst kvalitetnih fantov in brez tega na tem nivoju tudi ne gre. Ukrajincem se je recimo videlo, da niso imeli nekih rešitev, ko jim ni steklo. Niso imeli pravih menjav, kdor je vstopil v igro, ni prinesel ničesar novega. Mi pa na srečo imamo to klop in trenerja, ki nam zaupa. Na žalost ne moremo vsi igrati naenkrat, je pa pomembno, da se zavedamo, da smo tu, da delamo za en skupni cilj. Ni pomembno, kdo tekmo začne, ali konča. Važno je le, da jo zmagamo."
Slovenija je sicer kot ena izmed dveh gostiteljic prvenstva do sedaj vse tekme igrala doma, veik faktor pri slovenskem uspehu pa so bile Stožice, ki so ustvarile peklensko vzdušje. Resnično so bile sedmi slovenski igralec v polju. "Te naše Stožice bi nosili s seboj po celem svetu, če bi le lahko. To je nekaj neverjetnega. Škoda, da ne moremo enkrat zaključiti prvenstva pred domačimi gledalci. Ne predstavljam si, kako bi Stožice izgledale v polfinalu in nato morebitnem finalu. Kljub vsemu mislim, da smo jih maksimalno izkoristili, da nas je ta energija gledalcev ponesla do tega polfinala. Zdaj je na nas, da gremo v to polfinale maksimalno sproščeno, izrazitih favoritov več ni, moramo iti 'all in', biti agresivni, saj vemo, da je za nami podpora celotne Slovenije."
V polfinalu pa Slovenijo čaka reprezentanca Italije. Med obema ekipama ni nobenih skrivnosti, igralci se medsebojno odlično poznajo, obe reprezentanci pogosto igrata medsebojno na največjih tekmovanjih, obenem pa je večina naših igralcev tekom kariere že igrala v Italiji. V novi sezoni bo za Perugio, morda celo najboljši italijanski klub, igral tudi Ropret. "Ja, med nami in Italijani ni skrivnosti. Vemo, da so v zadnjih letih ena najboljših reprezentanc na svetu, so aktualni evropski prvaki. Vrhunsko, vrhunsko moštvo. Toda tudi mi se zavedamo svojih kvalitet, že nekaj časa smo v svetovnem vrhu in igramo proti velesilam. Vemo, da lahko igramo proti njim, vemo, da jih lahko premagamo."
Slovenija ima z Italijo tudi neporavnane račune, saj so bili ravno Italijani tisti, ki so v zadnjem finalu evropskega prvenstva uspeli zaustaviti Slovenijo ter ji preprečili prvi naslov evropskega prvaka. "Ja, rekel bi, da nas to še dodatno podžiga. Absolutno nismo pozabili te tekme, tega finala. Kako bi bilo, če bi bilo... Takrat so res bili malenkost bolj spočiti, nekoliko srečnejši. Sploh v tistem četrtem in petem nizu. A smo dokazali, da lahko igramo z njimi, vodili smo z 2:1, kljub temu da smo prejšnji dan vodili hud boj proti Poljski. Tokrat smo imeli nekaj več premora pred to tekmo, kar je lažje za nas, smo navsezadnje nekoliko starejša ekipa, potrebujemo nekoliko več regeneracije. Mogoče je to ena takšna lažja okoliščina, kot je bila pred tistim finalom. Še vedno pa gre za vrhunskega nasprotnika in čaka nas težka tekma."
Ropret se je za konec pogovora za Žurnal24 dotaknil še nerazumne odločitve FIVB-ja (mednarodne odbojkarske zveze), ki tako kot CEV (evropska odbojkarska zveza) že vrsto let vztraja, da se veliki finale igra že naslednji dan po polfinalu, brez dneva počitka po že tako izjemno napornem prvenstvu.
"Enostavno ne razumem, zakaj vsi organizatorji težijo k temu, da se polfinale in finale igrata en dan za drugim. To so najtežje tekme, tako fizično, kot psihično. Enostavno ne razumem, kaj bi bila takšna razlika, če bi določili, da se polfinala igrata v petek in nato finale v nedeljo, da bi imeli vsaj en dan premora. Je, kakor je. Za vse ekipe je enako. Tukaj ne smemo iskati izgovora. Oba dvoboja bo potrebno iti točko po točko, pa bomo videli, kako daleč se lahko prebijemo."
