Z dirko v Melbournu se začenja nova sezona formule 1. Nekoč daleč najprestižnejši bencinski šport je sicer na prelomnici, sezona 2018 bi lahko v veliki meri označila prihodnost formule 1. Ta se v zadnjih letih mora namreč spopadati z drastičnim upadom zanimanja.
Še pred desetletjem so bile ulice ob nedeljah povsem prazne, dan je potekal po ustaljenem ritmu - nedeljsko kosilo, nato dirka. A minili so časi velikih rivalstev, ki so jih sestavljali pari Alain Prost - Niki Lauda, Nelson Piquet - Nigel Mansell, Prost - Ayrton Senna, Michael Schumacher - Mika Hakkinen, sodobna formula 1 pa pravih bojev na stezi in prehitevanj niti ne omogoča več. Tu so še komisarji dirk, ki vsak malo pogumnejši (nevarnejši) manever hitro kaznujejo, Mercedes pa je dobil 65 od zadnjih 79 dirk.
"Gledanost je res precej upadla, tudi v tradicionalnih državah kot je Italija s Ferrarijem. Problem so pravila, dominanca Mercedesa ... Zadnjo dirko si je v Nemčiji ogledalo milijon manj gledalcev kot nekaj ur kasneje tekmo nemške nogometne reprezentance na ženskem svetovnem prvenstvu v Kanadi," nam je že dobri dve leti in pol nazaj dejala Karin Sturm, avtorica biografij o Schumacherju, Sebastianu Vettlu in Senni.
"Moje mnenje je morda radikalno. Moramo se vrniti k nekdanjim gladiatorskim bojem na stezi, le na ta način se bodo vrnili gledalci. Tehnologija je zdaj absolutno presegla dirkače, ni več pravih bojev. Pravim, da morajo obstajati tri reči pri formuli 1. Ta mora biti nekorektna, glasna in nevarna. To so trije elementi, ki so potrebni za uspeh formule 1. Ta zdaj ni nevarna, ni glasna in ni nekorektna," pa je dejal nekdanji komentator dirk Miran Ališić.
Pred desetimi leti je formulo 1 letno spremljalo več kot 600 milijonov gledalcev, v preteklem letu je bilo takšnih le še 350 milijonov. Strokovnjaki so glavnega krivca za takšno stanje našli v zdaj že nekdanjem šefu tega športa Bernieju Ecclestonu, ki je bil alfa in omega formule 1 skoraj 40 let, v šport pa je pripeljal velike vsote denarja. Ena od posledic tega je bila tudi ta, da so se prenosi dirk umaknili z javnih televizij, vse bolj pa so se selili k plačljivim programom. Kdor je plačal več, ta je dobil dirke, gledalci pa so tudi v slovenskem primeru tako v zadnjih letih ostali brez prenosov.
V tej sezoni se formula 1 vrača na slovenske ekrane, prenose bo prenašala televizija TV3.
Formula 1 je pod Britančevim vodstvom postala tudi neznosno draga, povprečen proračun ekip pa znaša 200 milijonov evrov, a je pri tem potrebno dodati, da imajo Mercedes, Ferrari in Red Bull proračune, ki so tudi večji od 350 milijonov. Omenjene ekipe so se z večjimi vložki precej oddaljile od tekmecev.
Sebastian Vettel in Bernie Ecclestone.
Zaradi visokih proračunov, ki jih imajo moštva, so tako v formuli 1 vse pogostejši tudi dirkači, ki s svojimi pokrovitelji pravzaprav kupijo svoje mesto v dirkalnikih, manj pa je takšnih, ki bi v bolide sodili po svoji nadarjenosti. S tem imajo prednost tudi dirkači iz finančno močnejših držav, v tej sezoni bo na startu kar 16 Evropejcev, štirje dirkači pa predstavljajo preostanek sveta, prvič po letu 1969 pa se je zgodilo, da na startni črti ne bo nobenega Brazilca. Felipe Massa je bil zadnji predstavnik dirkaške nacije, ki je imela v formuli 1 imena kot so Emerson Fittipaldi, Piquet, Senna, Rubens Barrichello. Od četverice neevropskih dirkačev ima sicer realne možnosti za odmevne dosežke le Avstralec Daniel Ricciardo, zadnji voznik z druge celine, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka pa je bil leta 1997 Kanadčan Jacques Villeneuve.
Manjša razširjenost konkurenčnih dirkačev je poleg vse bolj predvidljivih potekov dirk, majhnega števila prehitevanj in tudi nesreč, prav tako vplivala na upad zanimanja za formulo 1 v nekaterih državah, vozniki pa so v zadnjih desetletjih postali tudi manj dostopni za navijače. Ecclestone je povsem zanemaril tudi mlajše privržence tega športa.
Useless onboard camera views, unrecognizable drivers, hideous cars, more and more drivers speak out against it... why not get rid of the Halo before it costs F1 a lot of fans?
— Tobi Grüner 🏁 (@tgruener) March 23, 2018
AMuS opinion by Michael Schmidt: https://t.co/2hl3C6QNkg pic.twitter.com/rVDXhE9YPf
Po smrti zadnjega pravega dirkača F1, Airtona Senne, leta 1994, in potem ko so se začela leta elektronike v F1, glavnega vzroka za zaton F1, je legendarni konstruktor F1 Bruce Williams, izjavil, sedaj že zgodovinsko izjavo, " F1 je danes… ...prikaži večs na tako visokem nivoju, da jo lahko vozi tudi opica, pa bo zmagala" Danes, leta 2018 pa niti opice ne rabijo več, vse se odvija in odloča iz boksov.
"A minili so časi velikih rivalstev, ki so jih sestavljali pari Alain Prost - Niki Lauda, Nelson Piquet - Nigel Mansell, Prost - Ayrton Senna, Michael Schumacher - Mika Hakkinen, sodobna formula 1 pa pravih bojev na stezi in prehitevanj… ...prikaži več niti ne omogoča več." Imel sem to srečo da sem lahko gledal te zgodovinske boje za naslov prvaka, danes ne gledam več F1, ker je že na startu 99% odločeno kdo bo zmagal. Problem je še večji, ker sedaj o zmagi ne odloča dirkač, temveč tehnika.