Dirka po Franciji je bila prvič organizirana leta 1903, odtlej pa so se kolesarji merili vsako leto, brez bojev so ostali le v času med obema svetovnima vojnama. V 115 letih se je kolesarstvo precej spremenilo, junaki izpred stoletja pa bi zdaj le začudeni opazovali sedanja kolesa in opremo kolesarjev.
Prvi zmagovalec francoske pentlje je bil domači kolesar Maurice Gurin, prvi tujec z uspehom pa je že leta 1909 postal Luksemburžan Francois Faber. Ta je na najvišji stopnički nasledil prvega dvakratnega zmagovalca Luciena Petit-Bretona, ki je kasneje izgubil življenje na fronti v prvi svetovni vojni. Še pred njo je dvakrat slavil Belgijec Philippe Thys, ki je bil nato enkrat uspešen tudi po vojni (1913, 1914 in 1920).
Do treh ali več zmag je kasneje prišla le še peščica kolesarjev; Francoz Louison Bobet (1953, 1954 in 1955) in Američan Greg LeMond (1986, 1989 in 1990) sta bila prav tako uspešna trikrat, štiri rumene majice pa je osvojil še Chris Froome (2013, 2015, 2016 in 2017), ki bo tokrat napadal svojo peto lovoriko, a ga zaradi sumov o uporabi nedovoljenih sredstev, UCI ga je sicer označila za nedolžnega, tokrat čaka zelo sovražen sprejem.
Britanec bi se lahko s petimi zmagami sicer pridružil najuspešnejšim kolesarjem v zgodovini Toura, po petkrat so bili najboljši domačin Jacques Anquetil (1957, 1961, 1962, 1963 in 1964), Belgijec Eddy Merckx (1969, 1970, 1971, 1972 in 1974), Francoz Bernard Hinault (1978, 1979, 1981, 1982 in 1985) in Španec Miguel Indurain, ki je kot prvi slavil petkrat zapored (1991, 1992, 1993, 1994 in 1995). Sedem zmag je sicer zabeležil Američan Lance Armstrong, a so mu naslove kasneje odvzeli zaradi razkritja o njegovi uporabi nedovoljenih poživil.
Francozi so najpogostejši zmagovalci Toura s 36 zmagami, sledijo jim Belgijci (18), Španci (12), Italijani (9), Britanci (5), Luksemburžani (4), Američani (3), Švicarji in Nizozemci (2) ter Irci, Danci in Nemci (1). Od lani se je s Primožem Rogličem med etapne zmagovalce vpisala tudi Slovenija.
Tokratni Tour
Letošnja dirka bo dolga 3351 kilometrov. Kolesarje čaka osem ravninskih etap, pet hribovitih, šest gorskih ter en posamični in en ekipni kronometer.
Prvi del dirke bo vetroven in precej ravninski, ena etapa je speljana po kockah dirke Pariz-Roubaix, drugi del pa nadvse razgiban. V zgodovino bo šla 18. etapa, ki se bo končala na prelazu Portet, ki bo z 2215 metri najvišja točka v zgodovini dirke. Odločilna bo bržčas predzadnja, 20. etapa - zahteven gorski posamični kronometer.
Nastopila bosta dva Slovenca. Junak lanskega Toura in eden najboljših posameznikov te sezone Roglič bo lovil etapne zmage in nabiral izkušnje za napad na najvišja mesta v skupni razvrstitvi v bližnji prihodnosti. Kristijan Koren bo v službo pomočnika Italijanoma Vincenzu Nibaliju in Sonnyju Colbrelliju.
Froomu bodo načrte za skupno zmago skušali prekrižati Nibali, Kolumbijca Nairo Quintana in Rigoberto Uran, Nizozemec Tom Dumoulin, Avstralec Richie Porte, Francoz Romain Bardet ...
