Bivšega vrhunskega kolesarja, danes selektorja slovenske kolesarske reprezentance, Andreja Hauptmana z ženo Tejo smo na sončen jesenski dan ujeli v portoroški kavarni Café Central, tik preden sta se zavihtela na kolo. Dopust je preživel v Act-ION Hotelu Neptun, ki je pred kratkim prejel prestižno oznako 5 koles.
Kolesarjem prijazni ponudniki namestitev in gostinskih objektov poleg klasične oznake z zvezdicami pridobijo še oznako s kolesi, ki kaže širino in kakovost ponudbe prilagojene kolesarjem.
Turistični objekti s petimi kolesi se potrudijo ustreči raznovrstnim potrebam kolesarskih turistov. V objektu je zaposlen kolesarski vodnik, ki vam bo predstavil številne predloge za individualne kolesarske ture in vas povabil v program šole dobre vožnje. Kolesarnica je zavarovana z alarmom ali videonadzorom, za izposojo so kolesa višjega razreda, objekt pa ponuja prevoz kolesarjev in koles na želena izhodišča. Lokalna hrana je prilagojena športnikom. Ponudbo zaokrožujeta masažni kotiček in savna.
"Izkušnja je bila res sproščujoča, tudi hrana je odlična. Za mano sta namreč dva dolga stresna meseca brez prave sprostitve in na kolo greva danes prvič po dolgem času. Vreme na najino srečo ni po napovedi, je idealno, tako da si bova privoščila nekaj ur kolesarjenja po sončni Primorski," je dejal Hauptman.
Ta je kot športni direktor ekipe UAE Team Emirates bil soudeležen pri zmagi Tadeja Pogačarja na Touru, trenutno pa nekoliko drugače spremlja izjemne dosežke Slovencev na Giru in Vuelti. "Ja, rezultati so res sanjski. Od takrat, ko sem jaz kolesaril, do danes se nivo kolesarstva in rezultatov vsako leto dviga, kar se mi zdi normalno. Če smo včasih tu in tam zmagali kakšno dirko, je sedaj prišlo do tega, da če si drugi, to sploh ni nek rezultat. Takšno stanje je res sanjsko. Sam sem tudi bil na dirki Tour de France, na svetovnih prvenstvih s fanti in občutki na sami tekmi so drugačni kot pred TV ekrani," je povedal Hauptman.
"Tam si kar malo v šoku, ne čutiš vse te evforije, vpet si v samo dogajanje. Ko se bomo vsi skupaj malo ustavili in potegnili črto po sezoni, bomo najbrž šele zares dojeli, kaj so ti mladi fantje dejansko dosegli. To je nagrada za celotno slovensko kolesarstvo, ne samo za tiste, ki so v tujih klubih. Kaže na to, da delamo dobro tudi z mladimi kolesarji, se pa zavedamo, da če bomo želeli takšne rezultate vzdrževati, bo potrebnih več kolesarskih centrov po celi Sloveniji. Na Primorskem žal zaenkrat ni še nobenega kolesarskega centra, ki bi se ukvarjal z mladimi kolesarji. Naš cilj je, da se to spremeni. S tem bo tudi več možnosti, da Slovenija ostane kolesarska velesila," je še dodal.
In kako komentira dejstvo, da lahko med dvema milijonoma Slovencev naštejemo tako visoko število vrhunskih športnikov, ne le na področju kolesarstva, ampak tudi v drugih športih? "To me v zadnjih mesecih sprašujejo tudi tuji novinarji, nikomur namreč ni jasen ta fenomen. Slovenci smo uspešni tudi v drugih športih, ker smo pridni, delovni in sposobni. Ko dosežemo dober rezultat, za razliko od kakšnih drugih nacij, nas ne zanese, ampak še naprej želimo dosegati boljše in boljše rezultate. Žene nas želja po uspehu, po dokazovanju. To ne velja samo za športnike, ampak tudi za druge poklice. Ogromno je, na primer, odličnih slovenskih zdravnikov in drugih uspešnih Slovencev na vseh področjih. Verjetno je to zato, ker smo taki, kot smo."
Je za Slovence značilen fokus, ki ga imamo pred očmi, vse dokler ne pridemo do cilja? "Tako, ja. Delno je to povezano tudi z našo majhnostjo. Zavedamo se, da če želimo biti konkurenčni večjim nacijam in stopiti v ospredje, moramo biti boljši od njih. V Ameriki na primer je veliko večji trg, zainteresiranih sponzorjev za podporo kolesarstva je več, saj se zavedajo, da bodo ob uspehu določenega kolesarja prodali veliko več koles, kot jih lahko prodajo v Sloveniji, tudi če jih vsi kupimo. Zato se vsi zavedamo, da moramo biti veliko bolj pridni, zagrizeni in pokazati več za isto stvar. Takrat ko se pa nekdo znajde na vrhunskem nivoju, so pa malenkosti tiste, ki odločajo. Pri slovenskih kolesarjih je nenehno prisotno zavedanje, da morajo biti nenehno najboljši, in to je tudi razlog za vztrajnost, ki pripelje do cilja."
Poleg vztrajnosti, ki pripelje do cilja, kakšno je vaše mnenje glede pomembnosti sprostitve in regeneracije za uspeh kolesarjev? "Vsi vemo, da je potrebno ogromno trenirat, če hočeš biti dober. Premalo pa dajemo poudarka sproščanju in regeneraciji, ker dejansko, če se po sezoni ali med samimi dirkami ne regeneriraš, se to dolgoročno pozna. Če smo fokusirani samo na to, koliko kilometrov in intervalov moramo narediti v določenem območju, pozabimo pa na regeneracijo in kvalitetno hrano, lahko to vpliva na rezultat. V športu pa malenkosti odločajo. Med dobrim in vrhunskim športnikom je majhna razlika, sprostitev in regeneracija pa igrata pomembno vlogo pri tem. Veliko potovanj, treningi, tekmovanja lahko generirajo kronično utrujenost. Če ne znaš 'odrezat' in se regenerirat, je to lahko velik problem. Priznam, da sem temu posvečal premalo pozornosti, ko sem bil sam profesionalni športnik, takrat je bil vrhunec sprostitve kakšna športna masaža, dlje od tega nismo prišli. Se mi pa tudi za rekreativne kolesarje zdi pomembno, da se znajo sprostiti, saj naporni delovniki, služba in stres naredijo svoje."
In kam na slovenski obali po obdobju brez vožnje kolesa? "Glede na to, da nisva kolesarila že dva meseca, bova danes kombinirala kolesarjenje po ravnem z nekaj vzpona," je dejala Teja, Andrej pa dodal: "Obvezno greva mimo solin do prve meje potem pa do Svetega Petra in Šmarij. Tam nekje bova poiskala tudi kakšen 'pitt stop' za kaj dobrega pojest s pogledom na morje. Dve do tri ure kolesarjenja nama ne uide. Bova pa definitivno v kratkem še prišla na Obalo in šla tudi na kakšno daljšo turo."
