Koliko kompromisov je bilo treba sprejeti pri sestavi tokratne ekipe?
Kompromisi so vedno potrebni pri sestavi ekip, tako tudi v našem primeru. A menim, da so bili sprejeti dobri kompromisi. Moštvo je sestavljeno po željah trenerjev, istočasno pa v okvirih, ki si jih lahko privoščimo. Nižanje stroškov se pojavlja vsepovsod, tudi pri ekipi. Če si Olimpija, moraš vseeno ostati vsaj konkurenčen v tekmovanjih, kjer nastopaš. Treba je držati neko raven.
Če primerjate ekipi iz minule in tokratne sezone, kolikšna je razlika?
Tokratna je definitivno cenejša, a to ne pomeni, da bo rezultat slabši. Velikokrat na to vplivajo drugi dejavmiki – kemija, poškodbe ... Priprave so bile uspeđne, za pravo oceno pa čakamo na začetek sezone in pravih tekem. Takrat se bo pokazala realna slika.
Mi smo. To je bolj odvisno od vas (medijev, op.p.). Z mladimi igralci je pač tako, včasih jih je treba počakati. Priložnost bodo vsekakor dobili, tudi v minuli sezoni so jo. Gregor Hrovat, Blaž Mahkovic bosta prvič igrala na tej Ravni, Paolo Marinelli je še zelo mlad, tudi Luka Rupnik in Alen Omić nista ravno stara igralca, a že imata nekaj izkušenj, zato se morda nekoliko več pričakuje. Tudi Halil Kanacević je mlad košarkar, edina, ki izstopata sta Marko Marinović in Hristo Nikolov. Ekipa je vsekakor mlada. Pred sezono smo se zapičili tudi v Matica Rebca, ki je bil velika želja, a vemo, kako se je vse razpletlo. Nato se nismo zaletavali, malce smo počakali in ko se je pojavila možnost za sodelovanje z Marinovićem, smo jo izkoristili. Dobili smo izkušenega igralca na položaju organizatorja igre.
Mirzi Begiću plačujete le zavarovanje?
Tako je. Igra z odprto pogodbo. To je reč, ki jo moraš ob takšnem sodelovanju sprejeti. Definitivno je že več kot mesec in pol v veliko pomoč Olimpiji na treningih. Že s tem je veliko prispeval, vsaka tekma, ki jo bo za nas odigral, bo velik plus. Mirza je velik zgled za to, da se nekaj takšnega lahko zgodi. Nekateri menijo, da to ni mogoče. Begić je igralec, ki pomaga klubu.
Kakšno je pravzaprav finančno stanje Olimpije?
V zadnjih treh letih smo izplačevali vse. Ekipi iz minule sezone smo res še nekaj dolžni, to ni skrivnost, vendar številke niso tako grozeče kot kdaj v preteklosti. V zadnjih letih nas ni zapustil noben košarkar. Igralci so res odhajali, a prekinitve pogodb niso šle v škodo kluba, kvečjemu v korist. Vsako leto se pač ne more ponoviti, da prodamo štiri košarkarje, tudi v ligo NBA. Zadnji igralec, ki je iz Olimpije pobegnil … Ne bi vedel povsem iz glave, a mislim, da je bil Davis Bertans. Pojavlja se neka fama, ki ni čisto točna. Pri Deividasu Gailiusu in Cedricu Jacksonu je šlo za sporazumen razhod. Ni tako grozno. Če bo tako tudi v tej sezoni, ne vemo, a se trudimo. Časi res niso lahki, potrudili pa se bomo po najboljših močeh, da bo vse urejeno.
Je dokončno rešen. Formalno rešitev pričakujemo v naslednjih dneh, registracije tujih košarkarjev tako niso več težava. S tem smo zadovoljni. Zasluga gre predvsem pokroviteljem, ki očitno podpirajo ta projekt. To je to. Zadovoljni smo s poletjem, z ekipo, s partnerji … Zadeva funkcionira, vsekakor pa ni lahko ohranjati stika z visokimi ambicijami okolja, mesta, publike, medijev, tudi nas samih. Še vedno želiš doseči čim več. Še vedno nostalgično gledaš na Evroligo, se želiš vrniti, a te na drugi strani finančna situacija, dolg iz preteklosti omejujeta. V Evropi je kar nekaj velikih klubov, ki v zadnjem času niso preživeli. Klubi, ki so nam jih na primer dajali za zgled. Kje sta obe Bologni, kje je Benetton, kje je Split, kje je Siena? Številni klubi ugašajo, v naši regiji so zavračali igranje v ABA ligi. Tudi brez dolga položaj v športu ni bleščeč, na vseh področjih se pozna kriza, na prodaji vstopnic na primer, vsi bi želeli gledati le Evroligo. Vse je nekakšen začaran krog, ki ti ne prinaša finančnih plusov. Danes dobiti sto evrov je precej težje kot včasih petkrat toliko. Ni samo dolg, ki predstavlja problem.
Krediti pa se odplačujejo?
Seveda. Dolg je bil v zadnjih letih drastično zmanjšan, še vedno pa ga ostaja kar veliko. Težko se je spopadati z njim. Ni pa več takšnih upnikov, ki bi te lahko zrušili, te knockoutirali, je pa precej manjših.
Mednarodno košarkarsko razsodišče z Olimpijo nima več dela?
Zaenkrat ne. Filipovski je bil edini takšen primer. O tem je sicer nehvaležno govoriti. Vsi si zaslužijo plačilo, ki smo jim ga dolžni. Jasno je, da so nestrpni, ko nekomu plačaš, drugemu pa ne. Neko hierarhijo, neko piramido plačevanja je treba narediti, a vsi bodo prišli na vrsto.
Kakšna je številka dolga?
Ne bi govoril o točni številki. Ta bo objavljena po skupščini, ko bodo dostopna tudi vsa revizijska poročila in bo točna številka tudi znana. Je pa dolg bistveno zmanjšan. To nam je uspelo predvsem v letih 2012 in 2013, leta 2014 pa je bilo to težje storiti. Predvsem ni bilo prodaje igralcev, kar nam je prej uspelo z Aronom Baynesom, Klemnom Prepeličem, Jako Blažičem in Emirjem Sulejmanovičem. Vsako leto na to ne moreš računati. Omić je bil na trgu, a ni prišlo do prodaje.
Je bilo kaj zanimanja zanj?
Nekaj ga je bilo, a ne dovolj resnega, da bi se odločili za prodajo.
