"To je izjemno mesto, čudovito za živeti. Če bi lahko izbiral mesta, ki bi jih obiskal v času dopustov, bi bila Ljubljana zagotovo eno izmed njih. Je izjemno lepa. Tudi klub ima izjemne objekte, trenerji, igralci so me dobro sprejeli. Moji prvi vtisi so izjemni. Ostalih krajev v Sloveniji še nisem uspel spoznati, sem pa ob vožnjah na tekme opazil, da gre za čudovito deželo," je o prvih vtisih o Sloveniji, Ljubljani in novem klubu dejal še ne 23-letni Newyorčan.
Američan črnogorskega porekla, njegovi starši so se preselili v ZDA, kjer je tudi rojen, je v stik z Union Olimpijo prišel preko svojega zastopnika: "Olimpija se je zanimala zame, pogovoril sem se z nekaterimi njenimi nekdanjimi igralci. Vsi so mi dejali, da je to izjemen klub. Tako je prišlo do prvih pogovorov."
V Evropi se je sicer preizkusil že ob koncu minule sezone, ko ga je za dva meseca v svoje vrste zvabil rimski Virtus. Rimljanom je pomagal do polfinala Serie A in v povprečju dosegal 5,1 točke ter 3,3 skoka na tekmo. "Težko bi nardil primerjavo med obema kluboma, saj v Rimu nisem bil od začetka sezone. Objekti tu pa so precej boljši, čeprav tudi v Rimu niso bili slabi. Dvorana tu je večja. V Italiji se mi zdi, da igra temelji predvsem na branilcih, tu je drugače. Se pa res ne morem pritoževati. Bil sem v Rimu, zdaj sem v Ljubljani. Res gre za dve lepi mesti," je še dejal Kanacević.
O razliki med evropsko in ameriško univerzitetno košarko, kjer je doslej igral, pravi: "Na univerzah imaš dva ali tri igralce, ki so najboljši strelci ekipe, tu je igra bolj ekipna. Zame to ne predstavlja velike spremembe, saj sem tudi na kolidžu igral po vsem parketu. Zato je prilagoditev zame nekoliko lažja, vendar se še vedno moram veliko naučiti. Ne bom več igral le proti vrstnikom, ampak tudi proti starejšim in izkušenejšim košarkarjem, na to se bo še treba navaditi. Za zdaj nisem imel težav s prilagajanjem. Sezona je še dolga, a zaenkrat ni problemov."
Nekaj informacij je dobil tudi pri očetu
Ker prihaja iz področja nekdanje Jugoslavije, že pozna nekaj klubov, ki bodo igrali v jadranski ligi: "Moja družina prihaja iz Črne gore, vsekakor poznam imena kot so Partizan in Olimpija. Ko sem omenil očetu, da bom igral tukaj… Pred približno 30 leti je vojaški rok služil prav v Ljubljani. Povedal mi je, da gre za izjemno mesto, da je košarkarski klub ustvaril veliko izjemnih igralcev in da je Olimpija odličen klub."
Južnoslovanskih jezikov sicer ne obvlada, a je ob smehu povedal, da "če govorite albansko, ne bo nobenih težav pri sporazumevanju."
Na videz poznal le Omića
V mladinskih selekcijah je bil sicer član črnogorske izbrane vrste, do prihoda v Slovenijo pa zdajšnjih soigralcev ni poznal: "V mladinski konkurenci sem se na evropskem prvenstvu nekaj let poprej srečal z Alenom Omićem. A on je edina oseba, ki sem jo poznal po obrazu. Nisem imel pa nobenih težav s spoznavanjem moštva. Nekateri fantje so iz drugih mest po Sloveniji, Sasu Salin prihaja iz Finske. Vedo, kako je, ko prihajaš v novo sredino. Vsi so mi olajšali prihod."
In na kakšen način bo pomagal zmajem? "Mislim, da lahko igram skoraj vse. So področja na katerih moram napredovati, a rad podajam, rad skačem, lahko igram zunaj ali pod košem. Sem raznovrsten igralec."
Cilj: Igranje v ligi NBA
Po njegovem prihodu v Ljubljano so slovenski navijači lahko izbrskali tudi posnetke njegove igre na Youtubu. Zakaj se ga je prijel vzdevek Vanilla Gorilla sicer ni želel razkriti: "Z veseljem bi vam ga rad razložil, a morda kdaj drugič, ko ne boste snemali pogovora (smeh). Tako so me poimenovali prijatelji v Brooklynu, nekako je potem ostal z mano. Kdo pa je ustvaril tisti posnetek na youtubu, pa niti ne vem."
Kanacevićev cilj sicer ostaja igranje v ligi NBA. "Vsekakor. Odrastel sem v ZDA, seveda je to moj cilj. Upam, da mi bo enkrat uspelo. Tudi, če mi ne bo, svoje sanje že uresničujem, saj igram košarko," pravi 203 centimetre visoki košarkar, ki se je letos udeležil tudi poletne lige NBA: "Igral sem za ekipo Denver Nuggets. Bila je dobra izkušnja, a menim, da pri poletni ligi ne gre za pravo košarko. Skupaj vržeš nekaj igralcev, dva dni jih treniraš, v ekipo pa pridejo tudi izbori na draftu, ki lahko počnejo karkoli si zaželijo. Ne gre za pravo košarko, je kar malce čudno. Je pa dobra izkušnja, če bom še kdaj povabljen, vem kaj lahko pričakujem. Sem pa počaščen, da so me pri Denverju poklicali."
