"Za igre se ne pripravljaš samo štiri leta, ampak že prej in nato potrebuješ tisti kanček miru, da se osredotočiš na nastop. Ne morem ničesar napovedati, saj Tine nisem spremljala, ker vso energijo posvečam fantom," je o pripravljenosti nekoliko poškodovane Trstenjakove diplomatsko odgovorila Štajerka, obenem pa razložila, zakaj so judoisti pred nastopom v Riu tako rekoč nedosegljivi za javnost.
"Zbranost," vselej odvrne Žolnirjeva na vprašanje, kaj je na olimpijskih igrah najpomembnejše za nastop, saj moč, energijo, kondicijo in tehniko tekmovalci natrenirajo prej. Zdaj Trstenjakova potrebuje le še mirno pripravo, ki prav tako sodi v preizkušen recept za uspeh.
Ni skrivnost, da si v celjskem Sankakuju, kjer se je nabralo toliko odličnih tekmovalcev, da je Žolnirjeva prevzela moško ekipo, Fabjan pa žensko, želijo vsaj eno odličje in da je najbolj "vroča" tekmovalka prav Trstenjakova. Slednja bo na igrah nastopila tudi z olimpijsko izkušnjo, saj je bila v Londonu 2012 sparing partnerica Žolnirjeve.
V Rio de Janeiru Žolnirjeva opravlja težak posel trenerke, kjer vidi napake svojega varovanca in tekmeca, a na to skoraj nima vpliva. Obenem se spopada z različnimi karakterji tekmovalcev, ki potrebujejo različen pristop in nasvet. Medtem, ko za mladega 21-letnega Adriana Gomboca, presenečenje iger doslej, velja, da je še nekoliko preveč zaletav, je denimo Rok Drakšič z 29 leti, šestimi evropskimi medaljami in tremi olimpijskimi nastopi že eden najbolj izkušenih tekmovalcev. Na igrah mora zdaj poskrbeti le še za mladega Miho Žganka, ki je spet svoj karakter.
Vsem pa daje na pot isti nasvet. "Skozi leta se učiš, skozi napake, padce in vzpone rasteš. To te okrepi in če zdržiš, lahko postaneš top tekmovalec. Tekme imajo tudi svoje specifike, na olimpijskih igrah je pritisk velik, izpadajo tudi favoriti in težko rečeš, kdo je dober in kdo je slab."
