Šport
112 ogledov

Življenjske odločitve ne obžaluje

adrian gomboc Stanko Gruedn/STA
Judoist Adrian Gomboc je junak slovenskega tabora konec tedna na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru. Z rosnimi 21 leti se mu je za las izmuznila kolajna, za katero je spremenil tudi življenje.

Enaindvajsetletni Prekmurec je navduševal v nedeljskem jutranjem delu olimpijskega tekmovanja, do polfinala nanizal tri zmage ter poskrbel za razburjenje v olimpijski delegaciji, ki je hitela gledat borbe za kolajne. V prvem dvoboju je s hitrim iponom premagal aktualnega evropskega prvaka Gruzijca Važo Margvelašvilija, nato pa prekucnil še Zambijca Matthewsa Punzo in v četrtfinalu Kanadčana Antoina Boucharda.

V polfinalu je bil zanj usoden Italijan Fabio Basile, bronast z letošnjega EP. Boj za bron na olimpijskih tatamijih je predčasno z davljenjem dobil 29-letni Rošid Sobirov.

Zmanjkalo nekaj športne sreče

Tekmovalcu, ki je za judo spremenil življenje, je zmanjkal le kanček športne sreče, da bi se za vedno zapisal v slovensko zgodovino športa. Tudi zato ne obžaluje, da se je odločil, da domači Rakičan in nadaljevanje šolanja v Murski Soboti zamenja za Celje, kjer se je vpisal na prvo gimnazijo, da bi svoje judoistično znanje izpopolnjeval v celjskem Sankakuju.

Talent se je z brezkompromisnim pristopom potrdil že na letošnjem evropskem prvenstvu v Kazanu, kjer je bil prav tako peti in stopnjeval formo za OI, kjer mu je za popolno presenečenje morda manjkala le kakšna izkušnja. "S svojo koncentracijo in psiho znam največ pokazati na največjih tekmah. To je moj adut. Vedno na najtežjih tekmah pokažem najboljše borbe," pot do nenadnega vzpona razlaga judoist.

Za nameček je član najuspešnejšega judoističnega hrama v Sloveniji, ki zagotavlja uspehe in kolajne, sistem na Lopati pri Celju pa je znan. "Nekakšen stric v ozadju je pri vsem skupaj Marjan Fabjan, ki načrtuje programe, z mano pa dela Urška žolnir, saj je skupina prevelika za enega trenerja," še pravi mladi tekmovalec in dodaja, da mu nikoli ni bilo žal, da je zelo kmalu zamenjal Prekmurje za mesto ob Savinji. "Doma so me pri tem podpirali."

Njegov naslednji cilj bo po kratkem počitku Tokio 2020, vmes pa bo vrsta pomembnih testov. Že v mladih letih se zaveda, da potrebuje veliko treninga, ki pa ni vedno zagotovilo za uspeh: "Ne zmaga vedno boljši. V judu se priložnosti ponujajo tudi slabšim tekmovalcem, ko boljši delajo napake."

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.