Jutri bo na Mestni občini Novo mesto (MONM) kljub nasprotovanju posavskih občin podpisana pogodba za izvedbo druge faze centra za ravnanje z odpadki Dolenjske (Cerod).
Posavske občine – Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica – so v sredo ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana v pismo opozorile, da so šele iz časopisov izvedele, da bo MONM z izvajalcem podpisala pogodbo in so zaradi tega ogorčene. Menijo, da Cerod II, takšen kot je načrtovan, ne bo mogel zagotoviti občanom cenovno sprejemljive obdelave komunalnih odpadkov, saj do leta 2020 odpadkov niti ne bo dovolj.
“Posavski družbeniki ne bodo nikoli dali soglasja, ker so se določili za svojo privatno firmo, to je Kostak Krško,” pa je prepričan župan Novega Mesta Alojzij Muhič, ki pri gradnji druge faze Ceroda vztaraja kljub nasprotovanju dela družbenikov. Zato so se sestali z župani Dolenjske in Bele krajine in se dogovorili, da bodo projekt nadaljevali “s Posavjem ali brez Posavja”. Če danes pogodbe ne bi podpisali, opozarja, bodo izgubili evropska sredstva za 25,6 milijonski projekt. Za izvajalca del je bilo izbrano grško podjetje Helecor S. A. in Riko.
"Smetišče bo preveliko"
V Posavju projektu nasprotujejo zaradi predimenzioniranosti in premalo vključenih občin. Predviden je namreč za obdelavo 41 tisoč ton odpadkov na leto, v vlogi za pridobitev evropskih sredstev pa so so invetitorji navedli celo, da bodo v njem predelali 54 tisoč ton odpadkov na leto, kar še ni bilo popravljeno. Ker se zaradi ločevanja količina še zmanjšuje, naj bi do leta 2020 padla pod 30 tisoč ton na leto.
Naj količino odpadkov v dokumentaciji za pridobitev evropskih sredstev popravijo, je MONM pozvalo tudi Ministrstvo za kmetijstvo (MKO), spremenjeno dokumentacijo pričakujejo v naslednjem tednu.
Posavci so v pismu opozorili še, da naj bi Cerod II zajemal odpadke od 176 tisoč prebivalcev, v vlogi pa je bilo navedenih 200 tisoč. Muhič na to odgovarja, da so dogovore z drugimi občinami že sklenili, na vprašanje, katere so te občine, pa je odvrnil, da gre za poslovno skrivnost. Tudi dokumentacijo za evropska sredstva naj bi že popravili, novo odločbo pa naj bi jim, po Muhičevih besedah, zagotovila ministra Dejan Židan in Stanko Stepišnik.
V Trebnjem o tem ne vedo nič. “Kakšnih resnih pogovorov v tej smeri ni bilo. To je sicer v pristojnosti občin, a ne vem, da bi se o tem kaj pogovarjali. Podrobnosti projekta Cerod II ne poznamo, nihče nam ga ni predstavil, niti ne vem, da bi bili župani z njim seznanjeni,” je povedal Stane Tomšič, direktor Komunale Trebnje, ki upravlja z odlagališčem Globoko. Svoj center za ravnanje z odpadki že gradijo tudi v Zasavju. Tomaž Sihur, vodja oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe na občini Hrastnik, je povedal, da je njihova investicija vredna 10 milijonov evrov.
Plačati bodo morali vseeno
Za Spodnje Posavje pa je bil center že zgrajen v Krškem, s kapaciteto 14,5 tisoč ton odpadkov na leto in prav v njem je po Muhičevih besedah največji problem. Pravi, da bodo štiri posavske občine 700.000 evrov morale vseeno prispevati: “Torej bodo sofinancirali gradnjo, a očitno ne bodo vozili odpadkov tja.”
“Podpisana pogodba o sodelovanju občin pri projektu, od katerega v Posavju nismo nikoli odstopili, je bila ves čas najbolj kršena s strani mestne občine Novo mesto,” pa je povedal Srečko Ocvirk, župan občine Sevnica. Poudaril je, da so bili že nekaj let kritični do projekta, “predvsem zaradi njegove nepreglednosti in odnosa, pri katerem ne gre za partnerstvo, ampak za preigravanje”.
