Marsikatero stvar bi tako rešili, če ne drugega, bi vedeli, kako polna je vreča, če bi dali NLB na borzo, je na okrogli mizi Dnevnika z naslovom Slovenija – kam po (de)tajkunizaciji poudaril Žugelj.
Da mora država tam, kjer je lastnik, potegniti poteze, pa je menila predsednica upravnega odbora SKB banke Cvetka Selšek.
"Če banka potrebuje dokapitalizacijo, jo je treba dokapitalizirati, če je ni sposobna, naj gre na borzo ali pa poišče druge lastnike, ne pa, da čaka," je še pojasnila.
Gospodarska ministrica Darja Radić je menila, da je bil proces detajkunizacije v teh razmerah nujen.
Ključni problem, da bi se slovensko gospodarstvo hitreje izvilo iz krize, pa je velika zadolženost gospodarstva in kreditni krč.
"Ključna je pridobitev novega kapitala," pravi ministrica.
Jaklič: Menedžerji vedeli, da se gredo tvegano igro
Redni profesor na ekonomski fakulteti Marko Jaklič je dejal, da so menedžerji vedeli, da se gredo tvegano igro, in gradili še svoj zasebni premoženjski steber.
"To je bilo vidno, bolj kot ne smo bili vsi tiho, premalo smo bili nestrpni do teh ekscesov. Tu je soodgovornost velika, vključno z državo," je pojasnil. Zdaj pričakuje resnejšo strategijo, ki ne bi uničevala podjetij. "Ta vlada potrebuje strategijo pravočasnega odzivanja," je še dodal.
Delo bi moralo biti manj obdavčeno
Bolj kot delo bi morali v Sloveniji po mnenju predsednika uprave Mercatorja Žiga Debeljaka obremeniti druge vire davkov, saj podjetja delo vgradijo v proizvode in storitve, ob tem pa morajo biti stroškovno konkurenčna.
"Gospodarska rast v zgodovini Slovenije je prihajala iz investicij in iz zunanjega povpraševanja. Močno okrevanje zunaj pomeni dobro novico tudi za nas, vendar moramo biti na to pripravljeni," je dejal.
