Mladi razvojniki si bolj kot v veliko Gorenje ali tujo Hello želijo v službo k vam. Zakaj?
Naše podjetje Yaskawa Slovenija in proizvodno podjetje Yaskawa Ristro sta del korporacije Yaskawa Electric Japonska, ki je največji svetovni proizvajalec robotov ta hip in postavljavec smernic v razvoju industrijske robotike. V Ribnici nam je uspelo postaviti zelo dober inženirski tim. Mlade najbrž privlači ta razvojni izziv in to, da jih zelo mlade najprej vzamemo na prakso, jim ponudimo štipendijo, nato jim sledimo do konca študija in jih po diplomi zaposlimo. Zelo dobro sodelujemo tudi z elektro- in strojno fakulteto. S profesorji se dogovarjamo za diplomske naloge, ki so vse zelo konkretne in povezane z našim razvojnim delom.
Številna podjetja pravijo, da na inštitutih in fakultetah ne razvijajo nič uporabnega za industrijo ...
S fakultetami sodelujemo že leta, zato smo se zelo dobro spoznali in se nekako začutili. Brez tega ne gre. Z zaposlitvijo diplomantov iz teh fakultet se te povezave še poglabljajo. To je proces, ki ga gradimo dolgoročno, saj tudi naše podjetje gradimo dolgoročno. Pri nas je tudi fluktuacija zaposlenih majhna.
Ali to pomeni, da še nikoli niste nikogar odpustili?
Od leta 1996 do danes smo imeli mogoče en primer. Moram pa biti odkrit, da smo imeli leta 2007, ko je bila recesija, nekaj mladih fantov zaposlenih za določen čas in jim pogodb nismo mogli podaljšati. Tudi nas je takrat kriza močno udarila. Smo jim pa obljubili, da jih bomo takoj, ko bodo razmere boljše, vzeli nazaj. Okrog 80 odstotkov se jih je vrnilo in imajo zdaj pogodbe za nedoločen čas.
Lani ste podvojili prodajo, zdaj pa intenzivno zaposlujete, ko drugi odpuščajo. Kaj ste naredili drugače?
Moja vizija je bila, da naš inženiring znotraj skupine postavim na raven, da bodo opazili, kar nam je uspelo. Pomagala pa nam je tudi recesija, ki je močno prizadela Yaskawo Evropa. Ko so japonski lastniki na novo postavljali organizacijo znotraj Evrope, so nas tri leta opazovali, obiskovali in analizirali naše procese, tehnologijo, vse. In ko so ugotovili, da smo zelo učinkovit in močen kolektiv, so se odločili, da se proizvodnja in celoten inženiring – to sta razvoj in projektiranje – iz Nemčije selita v Ribnico. Tako zdaj na tej lokaciji postavljamo robotski center Yaskawe za Evropo in bomo letos proizvedli že za 20 milijonov evrov robotskih sistemov.
Kaj je krivo, da Slovenija ne raste tako hitro kot Češka?
Gotovo je eden od razlogov nacionalni interes. Na Češkem se tujega kapitala niso tako otepali in imajo zdaj proizvodnje številne velike multinacionalke.
Pri nas smo imeli namesto tujcev tajkune, ki so hoteli lastniško prevzeti podjetja, da jih ne bi pokupili tujci. Lahko razumete to?
Ne. Mislim, da je moč v povezovanju – tudi s tujimi lastniki, seveda dobrimi.
Trenutno je aktualna reforma trga dela. Predlagala se je ukinitev dodatka na delovno dobo, uvedla naj bi se enotna pogodba o delu. Katere spremembe so nujne?
Mi nismo velikoserijska proizvodnja z veliko zaposlenimi, zato nas obstoječa zakonodaja nekoliko manj bremeni. Je pa res, da če slovenske “pridobitve” trga dela primerjamo z nemškimi ali češkimi, jih večino vlečemo iz nekih nekdanjih časov.
Država za javna dela nameni 30 milijonov evrov na leto, a brezposelni gredo delat v knjižnice, šole. Je tak kader za gospodarstvo sploh kaj lažje zaposljiv?
Oseba, ki izgubi službo, gre na zavod in je tam pol leta, pade iz delovne kondicije. Ko zaposliš takega človeka, traja, da pride nazaj v delovni ritem. V srbski Zastavi so zaposleni, tudi ko tovarna ni imela dela, morali vsak dan hoditi v službo. Dobivali so res minimalno plačo, so pa vsak dan imeli izobraževanja. Verjamem, da imajo javna dela pri nas poleg eksistence ta smisel – držati ljudi v delovni kondiciji.
Kljub temu veliko mladih ne najde službe ...
To je velik problem. Država bi morala narediti več. Ko sem jaz končal fakulteto, sem se takoj zaposlil v Iskri avtomatiki. Bil sem njihov štipendist in dan po diplomi sem že dobil službo. Je pa res, da je šel del Iskre tri leta pozneje v stečaj.
In ste šli takoj na svoje?
Ne, postal sem pomočnik stečajnega upravitelja in takrat sem se naučil, zakaj gre lahko podjetje v stečaj in katerih napak ne smeš narediti. Videl sem, kakšne zgodbe so bile tam v ozadju. Nato smo skupaj z Nemci naredili podjetje Motoman Robotec v mešani lasti. Ko pa so Nemce prevzeli Japonci, smo dobili japonske lastnike.
Podjetni pa so bili že vaši predniki.
Naš praded je iz Trsta na Dunaj vozil južno sadje, in to s kočijami. Danes bi se reklo, da je bil za tiste čase izjemen logist.
Ali se podjetnost potemtakem podeduje?
Menim, da je podjetnost predvsem stvar vzgoje. Moji starši so me vedno opominjali: pomembno je, da imaš šolo in da se učiš tujih jezikov. Ves čas sem bil vzgajan v zavedanju, da ti vedno lahko vzamejo vse, samo znanja ti ne more vzeti nihče. Na tem je gradila naša družina.
So Mercator, Pivovarna Laško in Gorenje državna srebrnina ali bi jih vi prodali?
Težko je reči, da so podjetja sploh lahko državna srebrnina. V njih delajo ljudje in podjetja morajo rasti, se širiti. Če za to pridobijo tujega lastnika, tujega partnerja, to ni nič slabega. Je pa seveda treba biti pri prodajah skrajno previden, da podjetja ne kupi konkurent s ciljem, da ga zapre.
Kako gledate na banke?
Če je verjeti temu, kar pišejo Finance, so v bankah težave nastale ravno zaradi dajanja posojil za tako imenovano zaščito nacionalnega interesa. In zdaj se delajo odpisi. Gre za zablodele odločitve. Bankirji so delali selektivno; za nekatere posojilojemalce so bili zavarovanja in hipoteke obvezni, nekateri posamezniki pa so kredite dobili kar brez ustreznih garancij.
Jo tudi zato NLB treba čim prej prodati tujcem?
Ne bom sodil o tem.
Ali je za Slovenijo, podobno kot za Avstrijo, turizem lahko priložnost?
Ja. Nam pa manjka fleksibilnost v odnosu do varovanja narave. Prav je, da je Lipica spomeniško zaščitena, ker je prav to po mojem mnenju primer državne srebrnine. A igrišče ima le devet lukenj, dva hotela, ki sta tam, pa propadata, ker ni dovolj gostov. Ko je bil narejen načrt za širitev golfišča, so se okoljevarstveniki pritožili zaradi hrastovega hroščka. Nič nimam proti njihovim pomislekom, menim pa, da se vedno dajo doseči kompromisi, da bi bilo dobro tako hrastovemu hroščku kot Lipici.
Ali lahko proizvodnje Pipistrelovih letal in Akrapovičevih izpušnih sistemov ter vaših industrijskih robotov toliko zrastejo, da bi poganjale Slovenijo 2050?
Slovenija ima dober šolski sistem. Kader, ki prihaja s fakultet, je dober. Izbirati in razvijati je treba panoge in projekte z dodano vrednostjo. Slovenija za množično proizvodnjo nima virov. Ja, Pipistrel in Akrapovič sta prava primera, v katere panoge lahko gremo. In takih možnosti je še ogromno.
Ampak ali ni nevarnosti, da bo prav robotizacija industrije prinesla še več brezposelnih in še večje socialne težave?
Veliko ljudi se boji, da roboti pomenijo izgubo služb. Ampak kaj nam pomaga, če za tekočim trakom dela nekdo, ki osem ur prelaga nekaj kilogramov težek predmet in bo v desetih letih zaradi obrabe določenih sklepov postal invalid. Roboti, ki v takih primerih nadomestijo človeka, so velika prednost v humanizaciji delovnih mest. Podjetje tako ne proizvaja več invalidov. Druga prednost so roboti pri opravilih, kjer je potrebna izjemna natančnost in ne sme biti napake. Roboti omogočajo izključitev subjektivnega faktorja ter zagotavljajo varnost vitalnih delov v avtomobilski in drugih vejah industrije.
Kaj pa roboti prihodnosti?
Robotika gre v dve smeri. Prva je neproduktivna robotika, kamor recimo spada uvajanje robotov v laboratorije, ki namesto ljudi izvajajo analize krvi. Na Japonskem to že imajo. To je nova niša. Druga veja pa so roboti pomočniki v gospodinjstvu. V Münchnu na sejmu je Yascawa predstavila robota pomočnika, ki je namenjen pomoči v bolnišnicah in domovih za ostarele. Deluje tako, da oseba na monitorju izbere ikono, recimo steklenico piva, robot se odpelje do hladilnika, ga odpre, s kamero preveri pozicijo steklenice in jo postreže osebi.
Izobraženih kadrov imamo v Sloveniji veliko, razvojnega preboja podjetij pa ni. Zakaj?
Podjetja morajo dobro izobražene ljudi vpeti v svoje procese in motivirati, da dajo od sebe čim boljši rezultat. Nista vedno vse le denar in plača. Vendar pa je treba vedeti, da če gre podjetju dobro, je treba ljudi nagraditi. Nikoli ne smeš zaspati, sicer gredo dobri kadri drugam.
