Nagrado za življenjsko delo prejme koreograf in baletni plesalec Milko Šparemblek. Drugi veliki Prešernov nagrajenec je fotograf Stojan Kerbler. Naznanili so še šest dobitnikov nagrad Prešernovega sklada. Nagrade bodo tradicionalno podelili 7. februarja.
Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico, nagrado Prešernovega sklada pa prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.
Milko Šparemblek - najstarejši še aktivni koreograf na svetu
Letošnji veliki nagrajenec, koreograf in plesalec Milko Šparemblek, sodi v generacijo svetovno znanih umetnikov, ki so s svojim delom prispevali k spremembi razmišljanja o plesu v današnjem času. Z 91. leti in sedmimi desetletji dolgo ustvarjalno potjo je najstarejši še aktivni koreograf na svetu, njegov opus pa obsega več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav, piše v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo. "Milko Šparemblek je karizmatičen človek in umetnik, ki nas kot ustvarjalce in gledalce zanesljivo in osrečujoče vodi iz labirintov sveta v objem lastnega srca. Lahko se mu spoštljivo poklonimo," je dodano v obrazložitvi.
V Zagrebu živeči Šparemblek je v odzivu za STA dejal, da je dobiti Prešernovo nagrado prijetno: "To pomeni, da so vas prepoznali, da se vas spomnijo in vas niso pozabili. Zadovoljen sem in srečen." V Sloveniji je veliko delal in postavil okoli 15 baletov, za katere je bil tudi nagrajen. "Prešernova nagrada pa je večja, življenjska," je dodal.
Stojan Kerbler - osrednja osebnost slovenske fotografije
Fotograf Stojan Kerbler pa je po zapisu v obrazložitvi Prešernove nagrade nedvomno osrednja osebnost slovenske fotografije: "Njegov fotografski opus je čudovita freska bivanja in življenja haloških ljudi in predstavlja resnično vrednoto nacionalnega pomena, o kateri se lahko poenoti strokovna in tudi laična javnost. Kerbler je nepretenciozno, s svojo skromnostjo, ljubeznijo in odgovornostjo do sočloveka postavil visoka merila čiste črno-bele analogne fotografije in vzpostavil referenčni okvir humanistične fotografske senzibilnosti in estetike tudi za prihodnje rodove."
Kerbler je za STA dejal, da nagrado razume kot priznanje klasični avtorski fotografiji in slovenski fotografiji nasploh. S fotografijo se ukvarja že 60 let, a to ni bila njegova redna služba. V odzivu za STA je dejal, da je njegova fotografija ravno zato takšna, kot je, saj se je lahko sam odločal, kaj bo fotografiral. Ob tem se mu zdi zanimivo, da ga štejejo "za fotografa na domačem dvorišču", saj je fotografiral najprej na Ptujski Gori, potem v Ptuju in Halozah, zdaj spet v Ptuju in okolici. "Se pravi, da slikam tisto, kar res zelo dobro poznam," je dodal.
Šestim nagrada Prešernovega sklada
Upravni odbor Prešernovega sklada, ki mu predseduje dramaturginja Ira Ratej, je dopoldne naznanila tudi šest dobitnikov nagrad Prešernovega sklada. Prejmejo jih igralka Nina Ivanišin, glasbenik Luka Juhart, oblikovalec Nejc Prah, režiser Rok Biček, prevajalka Suzana Koncut in kostumograf Alan Hranitelj.
Igralka Nina Ivanišin bo nagrado Prešernovega sklada prejela za vloge Antigone, Francke, Nežke in Agate Schwarzkobler na matičnem odru SNG Drama Ljubljana pa tudi kot protagonistka avtorskih projektov, nastalih zunaj institucije, prevajalka Suzana Koncut pa nagrado prejme za prevode francoskih literarnih in teoretskih besedil, nastale v zadnjih treh letih.
Skladatelj in akordeonist Luka Juhart je bil nagrajen za umetniške dosežke v minulih treh letih, pri čemer je med skladateljskimi dosežki izpostavljena skladba Unleashed, režiser Rok Biček pa nagrado sklada prejme za celovečerni dokumentarni film Družina, ki ga je snemal več kot desetletje in je v utemeljitvi označen kot monumentalno delo, ki je zarezalo v zgodovino slovenskega filma.
Nejc Prah je med drugim navdušil z vizualno podobo 33. grafičnega bienala in dogodkov Koordinate zvoka ter s samostojno razstavo Mal za hec, mal za res, kostumograf Alan Hranitelj pa bo nagrajen za razstavo Vzporedni svetovi Alana Hranitelja, ki je po zapisu v utemeljitvi predstavljala praznik kostumografije ter presežek kiparske in slikarske imaginacije.
Minister za kulturo Zoran Poznič je ob razglasitvi nagrajencev dejal, da kultura in vsi, ki delujejo na tem področju, predstavljajo temelj, ki družbo osmišlja za nazaj in za naprej. Po njegovih besedah je ta temelj včasih zanemarjen, zato je razglasitev Prešernovih nagrad priložnost, da v javnosti pokažejo, česa vsega je slovenska kultura zmožna in do kam sega. "In segamo definitivno do zvezd," je poudaril minister.
Prijateljstvo, mir, razumevanje in strpnost
Nagrade bodo tradicionalno podelili 7. februarja, na državni proslavi pred slovenskim kulturnim praznikom, Prešernovim dnevom. Po besedah Ire Ratej bo proslava prvič dostopna slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim tako v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma kot v televizijskem prenosu.
Režiser proslave Vito Taufer se bo oprl na Prešernovo Zdravljico, napitnico, obred, v katerem se slavi novo vino, s tem pa novo pot in nov smisel. "Sporočilo je prijateljstvo, mir, razumevanje, strpnost," je povedal. Kot je dodal, bo ironična in tudi kritična ter bo poskušala prinesti nekaj veselja. Moderator bo Tadej Toš, Zdravljico bo interpretiral Matej Puc, nastopili bodo mešani pevski zbor ljubljanskega konservatorija za glasbo pod vodstvom Ambroža Čopija, sopranistka Urška Arlič Gololičič, Vasko Atanasovski Quartet, Magnifico s Schatzijem in Iztok Mlakar.
Kot je še povedala Ira Ratej, so za letošnje nagrade prejeli 104 predloge, od tega 63 za malo in 41 za veliko nagrado. Upravni odbor v tej sestavi, ki ga je dve tretjini mandata vodil Vinko Möderndorfer, se z letošnjim letom poslavlja, je pa v štirih letih sodeloval pri zasnovi novega zakona o Prešernovi nagradi, s katerim so razširili nabor področij za nagrade.