Nobelova nagrada za fiziko je letos pripadla Charlesu Kau iz Velike Britanije, Willardu Boylu iz Kanade ter Georgu Smithu iz Združenih držav Amerike. Nagrado bodo prejeli za pionirska odkritja na področju optičnih vlaken in polprevodnikov.
Iz švedske akademije znanosti so sporočili, da si letošnji nagrajenci nagrado zaslužijo za
"prelomne dosežke na področju prenosa svetlobe v vlaknih za optično komuniciranje",
nagrado pa bodo prejeli tudi za dosežke pri odkritju tako imenovanega CCD-senzorja.
O nagradi |
|
Vrednost nagrade je 980 tisoč evrov, razdelijo pa si jo lahko do trije nagrajenci. Priznanje bodo dobili 10. decembra, na dan obletnice smrti Alfreda Nobela. |
Polovico nagrade bo prejel Kao, drugo polovico pa Boyle in Smith. Kao sicer dela na inštitutu za telekomunikacije Standard Telecommunication Laboratories v britanskem Harlowu, Boyle in Smith pa na Bellovem inštitutu v ameriški zvezni državi New Jersey.
Jutri bo znan nagrajenec za kemijo
Lani so si Nobelovo nagrado razdelili Japonca Makota Kobajaši in Tošihida Masakavi ter Američan Yoichiro Nombu. Jutri bodo razglasili nagrajenca za kemijo, nato bodo podelili najbolj prestižni nagradi za književnost in mir, zaključili pa bodo z nagrajencem za ekonomijo.
