Po tem, ko je v začetku leta po spletnem omrežju zaokrožila novica o tem, da so našo najboljšo alpsko smučarko vseh časov – Tino Mazo pretepli in da jo zaradi dolgov preganja banka, je žrtev dezinformacij nedavno postala tudi znana slovenska voditeljica Ana Praznik.
Ime slovenske pevke in televizijske voditeljice so nepridipravi zlorabili za širjenje dezinformacij z namenom promoviranja kriptovalute. Pojavile pa so se tudi dezinformacije, da so jo preiskovali in pridržali policisti, poleg tega naj bi bila tudi žrtev pretepa. Nič od tega seveda ne drži, saj se je izkazalo, da je novica lažna.
Šlo je za dezinformacije, ki skupaj z drugimi teorijami zarot krožijo po spletu, in ki jim številni spletni uporabniki kljub stalnim opozorilom žal še vedno nasedajo. Dezinformacije sicer niso nov pojav, se pa z vse večjo vlogo družbenih platform in razvojem umetne inteligence možnosti njihovega širjenja bliskovito povečuje. Tudi na Slovenski policiji opažajo, da "se spreminjanjem varnostnih razmer in razvojem moderne tehnologije v zadnjih let
Dezinformacije so zasnovane tako, da s svojo dramatičnostjo pritegnejo kar največ pozornosti. Cilj njihovih ustvarjalcev je lastno finančno okoriščanje, zato si prizadevajo za čim več delitev takšnih objav. Pogosto uporabljajo znana imena svetovne ali domače medijske scene.
Namen dezinformacij je, da posameznike zavedejo ali pa želijo z njimi manipulirati ter vplivati na splošno javno mnenje. Ustvarjajo zmedo, vzbujajo jezo, strah, želijo škodovati ugledu posameznikov, organizacij ali institucij in držav. Uporabljajo se za pretirano poudarjanje razlik v javnih polemikah ali celo za vplivanje na politične procese.
Dezinformacije so zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije in države.
Širjenje zlonamernih informacij do izraza pride predvsem v kriznih razmerah. Temu smo lahko bili priča v obdobju pandemije novega koronavirusa, zdaj pa mir in stabilnost v Evropi ogrožata predvsem vojna v Ukrajini in aktualno dogajanje v Gazi. Dezinformacije se prav tako pogosteje pojavljajo v predvolilnem času, zaradi česar so različne institucije že ukrepale in se namenile to preprečiti.
Med drugimi to nameravata storiti Ministrstvo za digitalno preobrazbo (MDP) in Urad vlade za komuniciranje (Ukom), ki s kampanjo "Ustavimo dezinformacije – PreBERI, preMISLI, PREVERI" opozarjata na nevarnosti in posledice dezinformacij. Poudarek kampanje je na ozaveščanju o pomembnosti deljenja zgolj preverjenih informacij in ozaveščanje o tem, kako prepoznati dezinformacije in tudi tako pomagati preprečiti njihovo širjenje.
Tako prepoznati dezinformacije
Zavedanje, da dezinformacije obstajajo in da je vsak izmed nas lahko njihova tarča, je torej prvi korak k zaščiti. Dezinformacije delujejo na čustveni ravni, širijo pa se hitreje, kot jih je mogoče zajeziti, zato ne sodelujete pri njihovem prenašanju.
Pri prepoznavanju dezinformacij si lahko pomagate s preprostimi navodili:
- Poznate medij (vir) informacije? Mu zaupate? Če ga ne poznate, ga preverite.
- Preverite avtorja. Ima novica podpisanega avtorja? Ga poznate? Ga lahko preverite s preprostim iskanjem na spletu?
- Kakšen je jezik novice? Slovnične in pravopisne napake, nelogični stavki – vse to je lahko znak, da je bila novica zgolj rezultat strojnega prevajanja.
- Preverite datum novice. Resni mediji ne (po)objavljajo novic s starimi datumi.
- Preverite fotografijo. Ima pripisanega avtorja?
- Preverite novico pri različnih virih. Redko se zgodi, da je novica objavljena le na enem mestu.
- Če gre za nenavadno vsebino, se vprašajte, ali gre morda za šalo. Razmislite tudi, ali vaša prepričanja vplivajo na vašo presojo.
Več o tem, kakšne dezinformacije se trenutno širijo po spletnih omrežjih, lahko preberete v tedenskem poročilu spletne strani EUvSDisinfo, ki je objavljeno na GOV.SI.
dezurni@styria-media.si
