Živali tulijo na pomoč

Tekoče stroške poslovanja, ki po besedah direktorice vrta Zdenke Ban Fischinger znašajo na leto okoli 1,5 milijona evrov, pokrivajo v glavnem z vstopnino. Pravi, da mesto – lastnik – prispeva 15 odstotkov. V letu 2008 je v proračunu mesta ZOO namenjenih okoli 595 tisoč, v letu 2009 pa okoli 612 tisoč evrov. Lani je bilo za vrt več denarja, predvsem za investicije (letos nič); skupaj 736 tisoč evrov. Še več je bilo denarja v letu 2006 – kar 1,299 milijona evrov, več kot polovica za investicije. Želja živalskega vrta in lastnika je, da se v financiranje vključi država. Ban Fischingerjeva je prepričana, da je “več posamičnih projektov zanimivih tudi za privatni kapital v smislu sponzorstev in donacij”& amp; amp; amp; amp; lt; /em>. Povedala je še, da zaradi pravne oblike, javnega zavoda, ne morejo kandidirati na natečajih za sredstva iz strukturnih skladov.

Strokovna vodja živalskega vrta Barbara Mihelič je sporočila, da je jasno, da se noben velik živalski vrt nemore preživljati le s sredstvi enega vira, zlasti ne z vstopninami: “Za velike investicije se navadno ustanovi fundacija, ki zbira sredstva tako iz javnih kot zasebnih virov.” Župan Janković se bo o živalskem vrtu pogovarjal z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom. Darija Dolenc z ministrstva za okolje in prostor (MOP) je sporočila, da so prošnjo ZOO preučili “kljub temu, da MOP ni pristojno ministrstvo”. Pravi, da država lahko financira obnovo le, če je solastnica. Zato bodo na MOP pripravili vladno gradivo, da bi z analizo podobnih vrtov poiskali rešitev za ljubljanskega.

Prisiljeni oddati živali?
Direktorica Ban Fischingerjeva je povedala, da bodo morali, če v daljšem časovnem obdobju sredstev za celovito prenovo ne bo, oddati velike in eksotične živali, kot so slon in šimpanzi. Miheličeva je sporočila, da se nihče ne pogovarja o zaprtju, a: “Za posodobitev in ohranitev obsega kolekcije so dodatni finančni viri nujni, zato smo pripravljeni na pogovore s komerkoli.”