Šele maja je Agencija RS za okolje (Arso) potrdila oba načrta za ravnanje z odpadnimi svečami, čeprav jih morajo slovenska pokopališča ločeno zbirati že od 1. januarja. Od takrat je ljubljanska Snaga že zbrala več kot 40 ton odpadnih sveč z ljubljanskih in primestnih pokopališč, na Žalah, od koder jih podjetji za ravnanje z njimi odvažata sami, pa so jih na mesec zbrali okoli devet ton.
Zbiranje odpadnih sveč. Na 18 pokopališčih v Mestni občini Ljubljana (MOL) je Javno podjetje Žale namestilo 183 posebnih zabojnikov s prostornino 1.100 litrov, dvema odprtinama za vlaganje odpadnih sveč in obvestilno nalepko. Za zabojnike so porabili 27 tisoč evrov brez davka.
Načrta za ravnanje z odpadnimi svečami sta pripravili podjetji Prons in Interseroh, ki združujeta proizvajalce, saj so po uredbi o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami ti odgovorni za njihovo reciklažo. V Pronsu jih je združenih 43, v Interserohu pa več kot 70. “Vse stroške predelave odpadnih nagrobnih sveč nosijo zavezanci, ki jih dajo na trg v Sloveniji, torej svečarji in uvozniki,” je pojasnil Sebastjan Kolednik, direktor podjetja Prons. Na leto bosta obe združenji po vsej Sloveniji zbrali okoli štiri tisoč ton sveč, vsaka polovico, večino novembra.
Zbiranje in predelava ene odpadne sveče po Pronsovem načrtu staneta štiri cente, je povedal Kolednik. Prons bo odpadne sveče predal podjetju Saubermacher, ki jih bo odpeljalo na predelavo v tujino.
Reciklaža že v Sloveniji
Zbrane odpadne sveče Interseroha pa bo recikliralo podjetje Plastkom z Jesenic. “Sveče predeluje na okolju prijazen način, pa tudi materiali, ki pri tem nastanejo, se znova uporabijo,” je povedal Uroš Černuta iz Interseroha. Reciklirano plastiko porabijo za izdelavo cevi in gradbene materiale, parafin znova za sveče, reciklirajo pa tudi kovino in baterije iz elektronskih sveč.
