Nad 1.700 metri velja druga stopnja nevarnosti sprožitve plazov, drugod pa prve stopnje. "Opozorilo velja predvsem za Julijske Alpe, kjer je največja količina snega. Nevarna so predvsem mesta, kjer je napihan sneg," izpostavi Strajnar.
"Do torka se bo nadaljevalo lepo vreme z jutranjo meglo po nižinah, ki se bo pretežni del dneva lahko zadržala le ob morju. Drugod po Sloveniji bo sončno in toplo. V sredo se bo pooblačilo. Dopoldan bo še suho, popoldan pa sledi poslabšanje vremena, začelo bo deževati, v noči na četrtek pa bo zaradi ohladitve dež prehajal v sneg," nam je dejal dežurni meteorolog Uroš Strajnar. Po napovedi sodeč se bomo po dolgem času spet prebudili v belo jutro. "Zapadlo bo do deset centimetrov snega. Kje bo snežna odeja najdebelejša, je za zdaj še nemogoče napovedati," dodaja.
Prognostik poudari, da bosta četrtek in petek večinoma suha in mrzla. "Temperatura čez dan bo kakšno stopinjo nad ničlo, zjutraj pa se bo gibala med -5 in -10 stopinjami Celzija," poudari Strajnar. "Tudi sobota bo suha in sončna, v nedeljo pa lahko spet pričakujemo nekaj snega," konča. Na vprašanje, zakaj prihaja v zadnjem času do tako drastičnih nihanj temperatur, dežurni prognostik odgovori povsem preprosto: "To spada k spremenljivosti vremena."
Poskrbimo za rekreacijo
"Ob spremembi temperature oziroma ob vsaki spremembi vremena se spremeni tudi zračna masa in z njo električno polje, kar vpliva na nevrološki sistem. Pri posameznikih se pojavijo razdražljivost, glavoboli, pomanjkanje apetita. Nenadne spremembe najbolj občutijo kronični bolniki, nosečnice in otroci," pojasni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj in doda, da negativni vplivi trajajo od nekaj ur do največ enega dneva.
Po besedah poznavalke je ob tovrstnih spremembah najboljša samoobramba gibanje. "V zimskem času je manj možnosti za gibanje, zato moramo sami poskrbeti za rekreacijo, se podati na sprehod v naravo …" še pove Kajfež Bogatajeva.
Ogroženi predvsem bolniki in starostniki
"Nizke temperature najbolj prizadenejo posameznike, ki bolehajo za kroničnim bronhitisom, akutno boleznijo pljuč, prizaneseno pa ni niti kadilcem. Mraz pri slednjih lahko povzroči astmatični napad ali stalno vneto reakcijo na dihalih. Druga rizična skupina so ljudje, ki imajo bolezni srca in ožilja. Ko človeka zebe, se povečata frekvenca bitja srca in pritisk, organizem posledično poskuša ohraniti temperaturo, kar ga dodatno obremeni in v skrajnem primeru lahko pride do srčne kapi," opozarja Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ).
