Da ženske lahko v povprečju pričakujejo daljše življenje od moških, je malodane že splošno znano dejstvo. V zadnjih letih pa se vse bolj jasno kaže, da daljše življenje, ne pomeni tudi bolj zdravega. V Sloveniji ženske po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2012 lahko pričakujejo, da bodo dočakale 83,3 leta, moški le 77,1 leta. Kar pa je nekoliko pod povprečjem Unije, kjer velja, da ženske dočakajo 83,1 leta in moški 77,5 leta. O tem zakaj je razlika tolikšna, obstaja kar nekaj teorij, od takšnih, ki dokazujejo, da gre za genetsko zasnovo pa do takšnih, ki večjo težo dajejo družbenemu okolju.
Slovenke pravijo, da so manj zdrave
Kazalnik pričakovanega trajanja zdravega življenja, ki se izvaja na podlagi anket, pa tudi v Sloveniji kaže, da ženske vse prej poročajo o boleznih, ki ovirajo njihovo življenje. Tudi pri moških so raziskovalci leta 2010 sicer zaznali izrazit padec pri merjenju pričakovanih zdravih letih življenja. Tatjana Kofol Bric, specialistka javnega zdravja in socialne medicine iz nacionalnega inštituta za javno zdravje, pojasnjuje, da gre to delno pripisati tudi spremembi raziskovalnega vprašanja, a zagotovo ne v celoti. Kot drugi razlog navaja ekonomsko krizo, siceršnjo družbeno klimo in povečanje socialne krize - verjetno na račun težav v duševnem zdravju.
Zbolele naj bi pet let prej
Kofol Bričeva pa dejstvo, da so ženske pred časom živele zdravo bistveno dlje kot danes - na primer še leta 2005 je bilo pričakovati, da bodo živele zdravo 60,1 let, med tem ko so pri zadnjih izmerjenih rezultatih napovedovale le 55,6 let - pospremi z navedbo, da "je že dolgo razvidno, da ženske živijo dalj, a imajo v vseh obdobjih življenja več zdravstvenih težav oziroma pogosteje obiskujejo zdravnika". Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje drugih izrazitih sprememb pri obolevnosti sicer ne beležijo.
Pri ženskah več depresije, pri moških ni zdravljena
Avstrijska profesorica Alexandra Kautzky-Willer, ki se ukvarja prav z razlikami v zdravju med spoloma, je tako v lani objavljenem članku zapisala, da moški res živijo manj časa, a tega bolj zdravo, kar je mogoče pripisati predvsem psihosocialnim dejavnikom. Pri dojemanju in zdravljenju žensk in moških pa je upoštevati številne dejavnike od bioloških do družbenih.
Kautzky-Willerjeva tako navaja, da so ženske v svojem življenju tudi zaradi materinstva podvrežene bolj dramatičnim spremembam in tudi bolj podvržne depresiji, a ob tem opominja, da moška depresija večkrat ostaja nezdravljena. Do zdaj opravljene študije avstrijske zdravnice tako izkazujejo, da naj bi ženske večkrat zbolele za avtoimunimi boleznimi, nevrodegenerativnimi spremembami, pogosteje pa naj bi jih prizadela tudi kronična bolečina in funkcionalna invalidnost.
barbara.erzen@zurnal24.si
