Kmetijska suša se zaostruje, opozarjajo na agenciji za okolje. Najhuje je na jugovzhodu države. Lokalne padavine so v minulih dneh ponekod rahlo popravile stanje vodne bilance površinskega sloja tal, a se suša še kar nadaljuje.
Najhuje je na Dolenjskem, v delu Posavja (območje Krškega in Brežic) in v delu Bele krajine. Stanje površinskega sloja tal že od sredine junija drsi v ekstremne sušne razmere. Izhlapevanje se bo v prihodnjih dneh spet povečalo.
Vremenski obeti ne kažejo na to, da bi v bližnji prihodnosti lahko dočakali obilnejše padavine. To seveda pomeni, da se bo stanje vodne bilance kmetijskih tal še poslabševalo.
Trpi kmetijska letina
Sušni stres na jugovzhodu države traja že celotno vegetacijsko obdobje, ki se je začelo 1. aprila. Večji del kmetijske letine, vključno s sadnim drevjem in vinsko trto, čuti posledice sušnega stresa. Najbolj je prizadeta koruza, na udaru pa so tudi zelenjadnice, ki jim je nujno potrebna pomoč z namakanjem, ter buče z uvelimi listi in kasnejše sorte krompirja, ki debelijo gomolje.
Znaki sušnega stresa so uvelost ter zvijanje in sušenje listov.
Zgodnejše sorte zaradi prisilne dozoritve marsikje že izkopavajo. Zaradi izsušenih tal pa je ovirano tudi oranje nedavno požetih površin ozimin ter priprava tal in setev strniščnih posevkov.
Najbolj sušno v zadnjih 56 letih
V Novem mestu je v vegetacijski sezoni padlo le 186 milimetrov dežja, kar je najmanj od leta 1961. Vodni primanjkljaj od 1. aprila do sredine julija v Novem mestu presega 250 milimetrov, kar je slabše stanje kot v ekstremno sušnih letih 2013 in 2000.
Zelo suho je tudi na jugozahodu države, v Slovenski Istri in na obalnem območju, kjer je primanjkljaj okrog 350 milimetrov, kar je podobno kot v letih 2015 in 2011. Največji primanjkljaj na Obali so beležili leta 2007, ko je znašal 423 milimetrov.
V prvi polovici julija je zelo suha tudi vodna bilanca v severovzhodni Sloveniji in v delu Štajerske, kjer so lokalne padavine nekajkrat popravile stanje. Ob tem pa je treba poudariti, da so na tem območju imeli veliko težav z neurji in točo.
Vodna bilanca je trenutno ugodna le v osrednji in severozahodni Sloveniji, dodajajo na agenciji.
Khm, na obali nam je pokvarilo cel dopust, tako oblačnega in z nalivi prepojenega konca junija in začetka julija pa že dolgo ne. Tudi sicer dežja med letom ni primanjkovalo. Smo sigurno, da je problem deževje?
Moj nasvet bajsiju, ki ima te stvari v rokah: uporabite MNOGO VEČ VODE, ki teče na hrvaško.
Jaz se samo bojim, da bo tudi v Sloveniji izbruhnil takšen požar, kot je na Hrvaškem.